From Wikipedia, the free encyclopedia
grof Rudolf Ludwig Raimund Heinrich Alfons von Montecuccoli degli Erri, marchese di Polignago, avstro-ogrski mornariški častnik in admiral, * 22. februar 1843, Modena tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 16. maj 1922, Baden pri Dunaju.
Rudolf Montecuccoli | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 22. februar 1843 Modena[1] |
| Smrt | 16. maj 1922 (79 let) Baden[1] |
| Pripadnost |  Avstro-Ogrska |
| Rod/ | mornarica  |
| Aktivna leta | 1859–1914 |
| Čin |  admiral |
| Oboroženi konflikti | Boksarska vstaja |
| Priznanja |  |
Bil je vrhovni poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice od 1904 do 1913 in v veliki meri zaslužen za modernizacijo flote pred izbruhom 1. svetovne vojne.
Rudolf Montecuccoli je bil rojen v rodbini slavnega avstrijskega feldmaršala Raimonda Montecuccolija (1609–1680), med drugim poveljnika v bitki pri Monoštru. Raimondov edini sin je umrl leta 1698, toda grofovski naslov so nosili potomci dveh hčera, ki so oblikovali avstrijsko in modensko rodbinsko linijo. Ko se je Rudolf rodil, je bila Modena še vedno pod Avstrijo in vladavino Habsburžanov.
![[icon]](#/media/Slika:Wiki_letter_w_cropped.svg){kind=small} | Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
Kot izšolani mornariški častnik je bil Montecuccoli malo znan izven avstro-ogrske vojne mornarice pred njegovim imenovanjem za poveljnika flote in za vodjo pomorskega sektorja vojnega ministrstva v oktobru 1904, po odstopu Hermanna von Spauna.
Montecuccolijeva prizadevanja za posodobitev flote so ovirala kronična politična trenja v letni razpravi o proračunu v Reichstagu (avstro-ogrskem parlamentu), ki so ga sestavljali 60-članski delegaciji avstrijskega in madžarskega parlamenta. Soočen z italijanskimi načrti o gradnji Dreadnought bojne ladje, je Montecuccoli 20. februarja 1908 napovedal namero avstro-ogrske za izgradnjo takih plovil. Načrt je bil sprejet 27. aprila 1909, Montecuccoli je nameraval potrebna sredstva pridobiti iz proračunu leta 1910, o katerem se je razpravljalo v oktobru leta 1909. Predlagal je, da bi Stabilimento Técnico Triestino in Škoda začela gradnjo ladij iz svojih sredstev, dokler proračun mornarice ne bi bil dokončno sprejet. Ko je prišel čas za potrditev, je parlament iz notranjih političnih razlogov zavrnil odobritev denarja. Montecuccoli se je bil prisiljen zateči k zapleteni mreži propagande in prevar, s katerimi je poskušal prikriti dejstvo, da novih ladij Reichstag ni odobril. V primeru gradnje SMS Viribus Unitis in SMS Tegetthoff je bila odločitev sprejeta šele potem, ko je leta 1910 Montecuccoli odobril znesek 32 milijonov kron na lastno odgovornost. V tem času je Italija že začela z gradnjo Dante Alighieri in še treh drugih dreadnought bojnih ladij, pa tudi Francija je pričela graditi svojo bojno ladjo Courbet. Prvi Avstro-ogrski dreadnoughti so bili tako že v gradnji, ko se je marca 1911 sestala delegacija Reichstaga in odločala o proračunu za leto 1911.
V času njegovega imenovanja na položaj poveljnika flote, od 1904 do 1913, so v ladjedelnicah v Trstu in na Reki splovili moderne oklepnice razreda Viribus Unitis, hitre križarke in druga moderna plovila, kot so rušilci razreda Tatra in podmornice.
Do leta 1913 so bile avstro-ogrske bojne ladje obarvane z olivno-zelenim barvnim odtenkom, ki so ga po vrhovnem poveljniku poimenovali »Montecuccolin«[2].
Montecuccoli je na svoj 70. rojstni dan, 22. februarja 1913 odstopil z mesta vodje pomorskega sektorja, na tem položaju ga je nasledil Anton Haus. Umrl je v Badnu pri Dunaju leta 1922, v starosti 79 let.
| Ta razdelek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. (mesec ni naveden ) |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
