![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Lucius_Caecilius_Iucundus%252C_plaster_cast_of_Roman_bronze_and_marble_original%252C_House_of_Caecilius_Iucundus_%2528V-i-26%2529%252C_Pompeii%252C_c._79_AD%252C_National_Archaeological_Museum%252C_Naples_-_Spurlock_Museum%252C_UIUC_-_DSC05672_%2528cropped%2529.jpg/640px-thumbnail.jpg&w=640&q=50)
Rimski portreti
From Wikipedia, the free encyclopedia
Rimsko portretiranje je bilo eno najpomembnejših obdobij v razvoju portretne umetnosti. Izvira iz antičnega Rima, nadaljevala pa je skoraj pet stoletij. Za rimske portrete sta značilna nenavaden realizem in želja po prenašanju naravnih podob v kakovostnem slogu, ki ga pogosto opazimo v antični rimski umetnosti. Nekateri doprsni kipi kažejo celo klinične znake [1]. Manjše število slik in kipov, izdelanih iz marmorja in brona, je ohranjenih. Rimska pogrebna umetnost vsebuje veliko portretov, kot so pogrebni reliefi zakonskega para, ki so bili najpogosteje narejeni za bogate osvobojence in ne za patricijsko elito.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Lucius_Caecilius_Iucundus%2C_plaster_cast_of_Roman_bronze_and_marble_original%2C_House_of_Caecilius_Iucundus_%28V-i-26%29%2C_Pompeii%2C_c._79_AD%2C_National_Archaeological_Museum%2C_Naples_-_Spurlock_Museum%2C_UIUC_-_DSC05672_%28cropped%29.jpg/640px-thumbnail.jpg)
Portretna skulptura iz republikanske dobe je po navadi nekoliko bolj skromna, realistična in naravna v primerjavi z zgodnjimi cesarskimi deli. Tipično delo je lahko takšno, kot je stoječa figura »'rimski patricij s poprsjem svojih prednikov« (cca. 30 pr. n. št.) [2].
Čeprav so bile v cesarskem obdobju pogoste realistične upodobitve človeške anatomije, so portretne skulpture rimskih cesarjev pogosto uporabljali v propagandne namene in zato vključevali ideološka sporočila v pozi, vgradnji ali noši figure. Ker je bila večina cesarjev od Avgusta naprej deificirana, so nekatere podobe nekoliko idealizirane. Rimljani so upodabljali tudi bojevnike in junaške dogodivščine, v duhu Grkov, ki so bili pred njimi.