Rimski akvadukt
From Wikipedia, the free encyclopedia
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov. Akvadukti so zagotavljali vodo za javna kopališča, javna stranišča, fontane in zasebna gospodinjstva, pa tudi za rudarstvo, mline, kmetije in vrtove.
Akvadukti so prenašali vodo samo preko gravitacije, ob rahlem splošnem nagibu navzdol znotraj kanalov iz kamna, opeke ali betona. Večina kanalov je bila zakopana pod zemljo in je sledila obrisom terena; ovire (vrhove) so zaobšli ali, manj pogosto, zgradili predore. Kjer so naleteli na doline ali nižine, je bil akvadukt nameščen na most ali pa se je njegova vsebina natakala v visokotlačne svinčene, keramične ali kamnite cevi in se naprej pretakala preko sifonov. Večina sistemov sistemov je imela sedimentacijske zbiralnike, ki so pripomogli k zmanjšanju količine naplavljenih odpadkov. Zapornice in castella aquae (distribucijski zbiralniki) sta regulirala oskrbo posameznih lokacij. V mestih je odtočna voda iz akvaduktov prečistila kanalizacijo in odtočne kanale.
Prvi akvadukt v Rimu je bil zgrajen leta 312 pred našim štetjem in je na mestni trg za govedo pripeljal vodo v vodnjak. Do 3. stoletja našega štetja je imelo mesto enajst akvaduktov, ki so oskrbovali več kot milijon prebivalcev v ekstravagantnem gospodarstvu; večina vode je oskrbovala številna javna kopališča v mestu. Mesta in kraji po vsem rimskem imperiju so posnemali ta model in financirali akvadukte kot predmete javnega interesa in državljanskega ponosa, »drago, a potrebno razkošje, za katerega bi si lahko in so si prizadevali«.[1]
Večina rimskih akvaduktov se je izkazala za zanesljive in trajne; nekateri so se ohranili do zgodnjega modernega obdobja, nekateri pa se še vedno delno uporabljajo. Vitruvij je v svojem delu De Architectura (1. st. pr. n. št.) opisal geodetske in gradbene metode. General Frontinus podrobneje opisuje v svojem uradnem poročilu o težavah, uporabi in zlorabah javnih vodovodnih omrežij. Med vidne primere arhitekture akvaduktov spadajo podporni stebri akvadukta v Segoviji in cisterne Konstantinopla.