Retoromanščina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine). Spada v skupino retoromanskih jezikov in naj bi se razvila iz ljudske latinščine, ki so jo govorili rimski zavojevalci tega zemljepisnega območja. Zato je sorodna francoščini, okcitanščini in lombardščini, drugim romanskim jezikom pa v manjši meri.
Retoromanščina | |
---|---|
Rumantsch, Romontsch, Rumauntsch, Rumàntsch | |
Izgovarjava | [rʊˈmantʃ], [ʁoˈmɔntʃ], [rʊˈmɛntʃ], [rʊˈmaʊ̯ntʃ], [rʊˈmœntʃ] |
Materni jezik | Švica |
Področje | Graubünden |
Št. maternih govorcev | 35.000 (glavni jezik) (2000)[1] 60.000 (redni govorci) |
Standardne oblike | Rumantsch Grischun
Putèr
Sutsilvan
Surmiran
Sursilvan
Vallader |
Narečja | Sursilvan
Vallader
Surmiran
Putèr
Sutsilvan
Jauer
Tuatschin
|
Pisava | latinica |
Uradni status | |
Uradni jezik | Švica |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | rm |
ISO 639-2 | roh |
ISO 639-3 | roh |
Glottolog | roma1326 |
ELP | Romansch |
Linguasphere | 51-AAA-k |
Območje kjer se tradicionalno govori retoromansko (temno zeleno) | |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Retoromanščino govorijo zlasti v švicarskem kantonu Graubünden (Grisons).
Popis leta 2000 je v kantonu Graubünden naštel 35.095 govorcev,[2] ki od vseh jezikov najbolj obvladajo retoromanščino, ter 61.815, ki jo uporabljajo med vsemi jeziki najpogosteje.[3] Govori jo 0,9 % celotnega švicarskega prebivalstva (torej od 7,7 milijona prebivalcev), s čimer zaseda zadnje mesto med uradnimi jeziki glede na število govorcev.