Razdrto, Postojna

Za druge pomene glej Razdrto.

Razdrto je strnjeno gručasto vaško naselje v Občini Postojna. Nahaja se na robu prevala med Nanosom (Pleša, 1262 m) na severu in Golim vrhom (710 m) na jugu, na zahodnem robu spodnje pivške kotline.

Razdrto Preval
Razdrto Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°45′24.15″N 14°3′35.3″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Primorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajina	Primorska
Občina	Postojna
Površina
• Skupno	5,39 km2
Nadm. višina	573,9 m
Prebivalstvo  (2020)[1]
• Skupno	187
• Gostota	35 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	6225 Hruševje
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia
Razdrto - Vas
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Postojna
RKD št.	25188 (opis enote)[2]

V bližini je odcep avtoceste Postojna-Divača proti Vipavski dolini. V bližini je ob cesti Razdrto-Senožeče velik kamnolom apnenca, kjer se cesta cepi v Vipavsko dolino in naprej na Kras proti Kopru in Trstu.

Naselje ima sveže podnebje z močno burjo in snežnimi zameti pozimi. Tod je izhodišče poti na Nanos, na katerem je Vojkova koča. Ob potoku Smolevec, ki se izliva v Nanoščico, je zaselek »Hudičevec«. Tu je do leta 1974 obratoval mlin, zdaj pa je tam turistična kmetija.

V naselju stoji podružnična cerkev svete Trojice, z glavnim oltarjem iz 18. stoletja, ki je po arhitekturni zasnovi in kiparski dekoraciji blizu delom Lazzarinijeve kamnoseške delavnice iz Gorice. Oltarna slika je delo A. Herrleina. V cerkvi je grobnica plemiške rodbine Rossetti, ki je imela v lasti grad v Orehku in razdrško gospoščino.

Zgodovina

Kraj se prvič omenja okoli leta 1200 kot Preval. Tod je vodila pot proti Landolu, Studenem in Planini. Pot je izgubila na veljavi po letu 1720, ko so v času cesarja Karla VI. zgradili novo cesto skozi Postojno, še vedno pa so po njej prevažali jambore (jamborna cesta) za ladjedelnice v Trstu. Takrat je Razdrto dobilo poštno postajo v Garzarollijevem dvorcu, ki so jo sem premestili s Hrušice. Na križišču cest proti morju in Vipavski dolini je stala mitnica. Naselje je najbolj uspevalo v času tovorništva, iz tega časa je več mogočnih hiš. Na Razdrtem so skušali Avstrijci leta 1809 zapreti pot francoski vojski. Utrdili so Goli vrh in Školj (Na šancah).

Arheološke najdbe

V okolici je bilo najdenih več ostankov prazgodovinskih gradišč ter ostankov iz rimskih časov. Do začetka 1. stoletja n. št., ko so Rimljani zgradili cesto prek Hrušice, je glavna povezava med Akvilejo in Emono potekala skozi Razdrto.

Naselbina na Gradišču (640 m) je bila postavljena v železni dobi, poseljena pa še v zgodnjem rimskem obdobju. Njena vloga je bila verjetno povezana z nadzorom prometa na strateško važnem naravnem prehodu in prometnem stičišču.

Sklici in opombe

1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25188«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glej tudi

• seznam naselij v Sloveniji

Zunanje povezave