![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/First_Fitna_Map%252C_Ali-Muawiya_Phase.png/640px-First_Fitna_Map%252C_Ali-Muawiya_Phase.png&w=640&q=50)
Prva fitna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Prva fitna, v arabskem svetu večinoma imenovana "razkol zaradi atentata na Osmana" (arabsko فتنة مقتل عثمان), obstajajo pa tudi druga imena, je bila obsežna državljanska vojna (fitna) v Rašidunskem kalifatu, ki je privedla do padca Kalifata Pravičnega in vzpona dinastije Omajadov. V vojni so bile tri glavne bitke med rašidunskim kalifom Alijem in uporniškimi skupinami.
Prva fitna | ||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del islamskih verskih vojn | ||||||||
![]() Ozemlje pod nadzorom kalifa Alija
Ozemlje pod nadzorom Muavije | ||||||||
| ||||||||
Udeleženci | ||||||||
![]() |
![]() |
![]() | ||||||
Poveljniki in vodje | ||||||||
Ali (umorjen) |
Ajša Talha † Zubajr † Muavija I. Amr ibn al-As (ranjen) Marvan I. (ujet) | Abd Alah ibn Vahb al-Rasibi † | ||||||
Žrtve in izgube | ||||||||
Skupaj: 25.407–25.513+ | Skupaj: 47.500+ | 2.400 |
Korenine prve državljanske vojne je mogoče slediti nazaj do atentata na drugega kalifa Omarja. Omar je pred smrtjo zaradi ran sklical šestčlanski svet, ki je za naslednjega kalifa izvolil Osmana/Utmana ibn Afana (vl. 644-656). V zadnjih letih njegovega kalifata so ga leta 656 uporniki obtožili nepotizma in ubili. Po Osmanovem umoru je bil za četrtega kalifa izvoljen Ali ibn Abi Talib. Ajša, tretja žena preroka Mohameda, Talha, spremljevalec preroka Mohameda, in Zubajr, vojaški poveljnik v Mohamedovi, Abu Bakrovi in Omarjevi službi, so se Aliju uprli, da bi ga odstavili. Sprti strani sta se spopadli v tako imenovani kamelji bitki, v kateri je zmagal Ali. Po bitki je Aliju napovedal vojno guverner Sirije Muavija. domnevno zato, da bi maščeval Osmanovo smrt. Obe strani sta se julija 657 spopadli v bitki pri Sifinu, ki se je končala brez zmagovalca in z arbitražo.
Arbitražo so zamerili haridžiti, ki so Alijo, Muavijo in njihove privržence razglasili za nevernike. Po haridžitskem nasilju nad civilisti so so haridžite zatrla Alijeve sile v bitki pri Nahravanu. Muavija je kmalu zatem s pomočjo Amr ibn al-Asa prevzel nadzor tudi nad Egiptom.
Leta 661 je Alijo ubil haridžit Abd al-Rahman ibn Muldžam. Po Alijevi smrti je bil za kalifa izvoljen Alijev sin Hasan ibn Ali, ki ga je kmalu zatem napadal Muavija. Hasan je z Muavijo sklenil mirovni sporazum, s katerim je priznal vladavino Muavije, ki je pozneje ustanovil Omajadski kalifat in vladal kot njegov prvi kalif.