Pribina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok. 800, † 861.
Pribina | |
---|---|
Pribina na reverzu srebrnika Prve slovaške republike za 10 kron]] | |
Knez Nitre (?) | |
Vladanje | 825 –833 |
Naslednik | Mojmir I. Moravski |
Knez Spodnje Panonije | |
Vladanje | 846–861 |
Naslednik | Kocelj |
Rojstvo | ok. 800 Nitra[1] |
Smrt | 861({{padleft:861|4|0}}) |
Potomci | Kocelj Muntimerus Sclav.[2] |
Rodbina | (?) |
Njegova kariera je opisana v latinski zgodovini Conversio Bagoariorum et Carantanorum (Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev), napisani v Salzburgu v 870. letih.[3] Bil je prvi vladar slovanskega porekla, ki je na slovanskem ozemlju v Nitri zgradil krščansko cerkev, in prvi, ki je bil krščen.[4] Ko ga je napadel in od tam pregnal Mojmir I. Moravski,[5] je Pribina pobegnil k Ratbodu, prefektu Vzhodne marke.[5] Po sporu z Ratbodom je skupaj s sinom Kocljem pobegnil v Srem v Prvo bolgarsko cesarstvo.[5] Iz Srema se je vrnil k slovanskemu knezu Ratimirju v Spodnjo Panonijo in od tam zbežal na Kranjsko k tamkajšnjemu grofu Sallachu.[6] Po spravi z Ratbodom je od kralja Ludvika Nemškega leta 840 dobil v fevd del Spodnje Panonije okrog Blatenskega Kostela. Kot zvest frankovski vazal, verjetno z bavarskimi sorodstvenimi vezmi, je leta 847 postal dux (severne) Spodnje Panonije.[7]