![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Illu01_head_neck.jpg/640px-Illu01_head_neck.jpg&w=640&q=50)
Požiralnik
organ vretenčarjev, skozi katerega hrana prehaja v želodec / From Wikipedia, the free encyclopedia
Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.[1] Ima kratek sredinski potek v vratnem predelu, nato vstopi skozi zgornjo odprtino v prsno votlino. V zgornjem medpljučju poteka za sapnikom nekoliko levo, križa levo sapnico, nato zavije desno, poteka za vezivnim osrčnikom (fibroznim perikardijem) ter zavije zopet v levo in poteka pred prsno aorto. Na obeh straneh ga spremljata oba živca klateža. V višini 10. prsnega vretenca prestopi trebušno prepono skupaj s klatežem in desnim freničnim živcem. V trebušni votlini poteka do kardije želodca in se konča v višini 12. prsnega vretenca.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Illu01_head_neck.jpg/320px-Illu01_head_neck.jpg)
Požiralnik je najožji del prebavne cevi in ima tri ožine. Prva je na prehodu spodnjega dela žrela v požiralnik, druga je pri križanju z levo sapnico, tretja pa ob prehodu skozi trebušno prepono.
Kot vsi cevasti organi je požiralnik zgrajen iz štirih plasti: sluznice, podsluznice, mišične plasti in adventicije. Notranja sluznica (tunica mucosa) je pokrita z večskladenskim ploščatim epitelijem in ima vzdolžne gube, ki v prečnem prerezu dajejo zvezdasto obliko. Podsluznica je razmeroma pičla, v njej pa so številni limfociti. V prvi tretjini je mišičje požiralnika prečnoprogasto, v drugi mešano (prečnoprogasto in gladko), v spodnji tretjini pa je samo gladko mišičje, ki je razporejeno v dve plasti. Zunanja plast poteka vzdolžno, notranja pa krožno. Tunica adventitia ga veže z okolico.