![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Flag_of_Europe.svg/langsl-640px-Flag_of_Europe.svg.png&w=640&q=50)
Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU
From Wikipedia, the free encyclopedia
Posebni teritoriji Evropske unije obsegajo 22 odvisnih ozemelj držav članic EU, ki imajo iz zgodovinskih, geografskih ali političnih razlogov poseben status znotraj ali zunaj Evropske unije .
Ta članek je grob prevod. Morda gre v celoti ali delu za strojni prevod ali za delo prevajalca, ki slabo pozna izvorni ali ciljni jezik. |
Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU | |
---|---|
Flag of Europe | |
![]() Location of the European Union and the special territories | |
Največje settlements | Las Palmas, Santa Cruz de Tenerife, Willemstad, Saint-Denis, Funchal, Nouméa |
Official language |
|
Special territory | 9 zunanjih regij 13 čezmorskih držav in ozemlej and Territories
10 posebnih primerov
|
Površina | |
• skupaj | 2.733.792 km2 |
Prebivalstvo | |
• ocena | 6.114.658 |
Valuta | Euro (EUR; €; OMR, 3 OCT[lower-alpha 1] in 9 posebnih primerov[lower-alpha 2]) 5 ostalih
|
Posebna ozemlja se delijo v tri kategorije: 9 zunanjih regij ( OMR - Outermost Regions ), so del Evropske unije, čeprav imajo odstopanja od nekaterih zakonov EU zaradi svoje geografske oddaljenosti od celinske Evrope, 13 čezmorskih držav in ozemelj ( OCT - Overseas Countries and Territories ), niso del Evropske unije, čeprav sodelujejo z EU prek Združenja čezmorskih držav in ozemelj ter 10 posebnih primerov, ki so del Evropske unije (z izjemo Ferskih otokov ), kjer zakonodaja EU izvaja ad hoc določbe.
Zunanje regije so bile priznane ob podpisu maastrichtske pogodbe leta 1992 [1] in potrjene z lizbonsko pogodbo leta 2007.[2] Pogodba o delovanju Evropske unije navaja, da se v oddaljenih regijah avtomatično uporablja tako primarno kot sekundarno pravo Evropske unije z možnimi odstopanji zaradi posebnosti teh ozemelj. Čezmorske države in ozemlja priznava člen 198 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jim omogoča, da se odločijo za določbe EU o prostem gibanju delavcev in svobodi ustanavljanja ter jih vabi, da se pridružijo Združenju čezmorski držav in ozemelj (OCTA - Overseas Countries and Territories Association), z namenom izboljšali sodelovanje z Evropsko unijo.[3] Status dveh nenaseljenih ozemelj Clippertona in razpršenih otokov v Indijskem oceanu ostaja nejasen saj v primarni zakonodaji EU nista izrecno omenjena in imata statusa sui generis na nacionalni ravni.[4] [lower-alpha 4]
Posebna ozemlja skupaj zajemajo približno 6,1 milijona prebivalcev in površino okoli 2.733.792 kvadratnih kilometrov. Približno 80 odstotkov tega območja predstavlja Grenlandija, medtem ko največja regija po številu prebivalcev, Kanarski otoki, predstavlja več kot tretjino celotnega prebivalstva posebnih ozemelj. Najmanjši po površini je otok Saba na Karibih (13 km 2
). Francoske južne in antarktične dežele so edino posebno ozemlje brez stalnega prebivalstva.