Gostosevci

Gostosevci
Gostosevci
	Barvna slika razsute kopice ; Plejade. Zaradi podobnosti vozu ; so ji dali tudi imena v ; smislu Najmanjši voz in podobna. ; Zasluge: NASA/ESA/AURA/Caltech
Opazovalni podatki (J2000 epoha)
Ozvezdje	Bik
Rektascenzija	3h 47m 24s
Deklinacija	+24° 7′
Oddaljenost	390–460 ly (120–140 pc)
Navidezni sij (V)	1,6
Navidezni premer (V)	110' (arcmin.)
Fizikalne značilnosti
Masa	Okoli 800 M☉
Polmer	43 sv. l.
Ocenjena starost	2 000 000
druge oznake oz. imena	Messier 45, Seven Sisters, Melotte 22
	Glej tudi: Odprta zvezdna kopica

Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika. Je ena od nam najbližjih razsutih kopic, saj je oddaljena le 380 sv. l., pa tudi ena najdlje znanih. S starostjo približno 20 milijonov let je tudi zelo mlada (za zvezdno kopico).

Podatki na hitro Opazovalni podatki (J2000 epoha), Ozvezdje ...

Zapri

Osnovni podatki

Svetlost na površino: 1^m2/2°
Rektascenzija: 3h 47m 24s
Deklinacija: +24° 7′

Zvezde

V kopici je na območju, velikem malo več kakor kvadratno stopinjo, zbranih 7 najsvetlejših zvezd. To so η oz. Alkijona (2^m9), Atlas (3^m6), Elektra (3^m7), Maja (3^m9), Meropa (4^m2), Tajgeta (4^m3) in Plejona (5^m1). Svetlejši sta tudi Kelena (5^m4) in Steropa (5^m6). Vseh zvezd v Gostosevcih je približno 500.

Meglica

Meglica, ki se vidi v srednje velikih ljubiteljskih teleskopih, najbolje pa na fotografijah, ni meglica, iz katere so zvezde nastale, kot bi marsikdo sicer mislil, temveč plinski oblak, skozi katerega naključno potujejo. Torej kakor avto, ki zapelje v meglo in jo razsvetli z žarometi.

Zgodovina

Zaradi svoje svetlosti so Gostosevci ena najzgodnejših znanih kopic. Imajo mesto že v starogrški mitologiji, kjer so bile Plejade sestre, ki so nosile ambrozijo in nektar na Olimp. V Svetem pismu so omenjene kar trikrat (Job 9:9 in 38:31 ter Amos 5:8).

Uporabljali so jih za preskušanje vida, saj povprečen opazovalec v temni noči vidi 6 ali 7 zvezd, ostrook pa več kot 10 ali celo 20 (v popolni temi). Tako so Gostosevci najstarejši test za vid.

Viri

Kambič, Bojan (2007). Kambič, Bojan (ur.). Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10 x 50. Ljubljana: CAMBIO d.o.o. COBISS 234086400. ISBN 978-961-92148-0-0.

[1]
»SIMBAD Astronomical Database«. Results for M45. Pridobljeno 20. aprila 2007.
[2]
Van Leeuwen, F. (2009). »Parallaxes and proper motions for 20 open clusters as based on the new Hipparcos catalogue«. Astronomy and Astrophysics. 497: 209. Bibcode:2009A&A...497..209V. doi:10.1051/0004-6361/200811382.
[3]
Majaess, Daniel J.; Turner, David G.; Lane, David J.; Krajci, Tom (2011). »Deep Infrared ZAMS Fits to Benchmark Open Clusters Hosting delta Scuti Stars«. arXiv:1102.1705 [astro-ph.GA].
[4]
Percival, S.M.; Salaris, M.; Groenewegen, M.A.T. (2005). »The distance to the Pleiades. Main sequence fitting in the near infrared«. Astronomy and Astrophysics. 429 (3): 887. arXiv:astro-ph/0409362. Bibcode:2005A&A...429..887P. doi:10.1051/0004-6361:20041694.
[5]
Zwahlen, N.; North, P.; Debernardi, Y.; Eyer, L.; Galland, F.; Groenewegen, M.A.T.; Hummel, C.A. (2004). »A purely geometric distance to the binary star Atlas, a member of the Pleiades«. Astronomy and Astrophysics Letters. 425 (3): L45. arXiv:astro-ph/0408430. Bibcode:2004A&A...425L..45Z. doi:10.1051/0004-6361:200400062.
[6]
Messier 45