Pjast Kolar (poljsko Piast Chościskowic, Piast Kołodziej, Piast Oracz ali Piast, latinsko Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu[2]) je bil pollegendarna oseba v srednjeveški Poljski in domnevni ustanovitelj dinastije Pjastov, ki je kasneje vladala v Kraljevini Poljski, * okoli 740/741 (?), † 861.[3]

Podatki na hitro Vojvoda Zahodnih Poljanov, Predhodnik ...
Pjast Kolar
Thumb
Pjastov portret
Vojvoda Zahodnih Poljanov
PredhodnikHościsko
NaslednikSjemovit
Rojstvo740/741 (?)[1]
Smrt861 (star 120 let (?))[1]
ZakonecRzepiha
PotomciSjemovit
RodbinaPjasti (ustanovitelj dinastije)
OčeHościsko
Religijaslovansko poganstvo
Zapri

Legenda

Pjast je omenjen v Poljski kroniki Gallusa Anonimusa,[4] v kateri sta omenjena tudi njegov oče Hościsko in žena Rzepiha. Kronika pripoveduje zgodbo o nepričakovanem obisku dveh neznancev s prošnjo, da se lahko pridružita Pjastovi družini na praznovanju 7. rojstnega dne Pjastovega sina Sjemovita. Praznovanje je bilo del poganskega obreda za mlade fante. V zameno sta gosta obljubila, da bosta začarala Pjastove klet, da bo vedno polna. Ko so to videli Pjastovi rojaki, so ga izbrali za svojega kneza namesto pokojnega kneza Popiela.

Če je Pjast res obstajal, je bil praprapraded kneza Mješka I. (okoli 930–992), prvega zgodovinskega vladarja Poljske, in prapraprapraded prvega poljskega kralja Boleslava I. Hrabrega (967–1025).

Legendarni Pjast je bil iz Gniezna, dobro utrjenega mesta z gradom, zgrajenega med 8. in 9. stoletjem na ozemlju Zahodnih Poljanov.[5]

Po legendi je Pjast umrl leta 861, star 120 let.[6]

Zapuščina

Thumb
Spomenik Pjastu Kolarju v Złotówu

V več kot tisoč letih poljske zgodovine se ni nihče drug imenoval Pjast.[6]

Etimologijo besede pjast razlagata dve teoriji. Po prvi naj bi izhajala iz besede piasta (slovensko pesto), ki je povezana z njegovim poklicem kolarja. Po drugi teoriji naj bi beseda izhajala iz besede piastun (slovensko skrbnik, varuh) in bi lahko namigovala na njegov prvotni položaj majordoma na dvoru neznanega vladarja. Procesi, v katerih so dvorni majordomi kraljev postopoma prisvojili politični nadzor, so potekali tudi v sodobnih zgodnjesrednjeveških frankovskih dinastijah.

Sklici

Wikiwand in your browser!

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.

Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.