Petrus Christus
From Wikipedia, the free encyclopedia
Petrus Christus (ok. 1410/1420 - 1475/1476) je bil staronizozemski slikar, aktiven v Bruggeu od leta 1444, kjer je po smrti Jana van Eycka skupaj s Hansom Memlingom postal vodilni slikar. Nanj sta vplivala van Eyck in Rogier van der Weyden, znan pa je po svojih inovacijah z linearno perspektivo in natančno tehniko, ki se zdi, kot da izhaja iz miniatur in iluminiranih rokopisov. Danes mu pripisujejo približno 30 del.[2] Najbolj znana sta Portret kartuzijana (1446) in Portret mladenke (okoli 1470): obe sliki sta zelo inovativni pri predstavitvi slike v podrobnih, ne pa tudi z nedefiniranimi, nevtralnimi ozadji.
Petrus Christus | |
---|---|
Rojstvo | okoli 1410 Baarle, Južna Nizozemska |
Smrt | 1475 - 1476 Brugge |
Državljanstvo | Južna Nizozemska[1] |
Poklic | slikar, miniaturist |
Poznan po | slikar, miniaturist |
Gibanje | Staronizozemsko slikarstvo, Severna renesansa |
Christus je bil stoletja anonimna osebnost, njegov umetniški pomen je bil ugotovljen šele po raziskovalnem delu sodobnih umetnostnih zgodovinarjev. Giorgio Vasari ga v svoji knjigi biografij umetnikov iz 16. stoletja, komaj omenja, skoraj sodobni zapisi pa ga uvrščajo le med številne druge. V začetku do sredine 19. stoletja sta bila Gustav Waagen (ki ga je v francoskem slogu označil za Pierre Christophsen) in Johann David Passavant pomembna pri atribuiranju del in določanju biografskih podrobnosti.[3]