![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Perid_SanCarlos.jpg/640px-Perid_SanCarlos.jpg&w=640&q=50)
Peridotit
From Wikipedia, the free encyclopedia
Peridotit je gosta grobo zrnata magmatska kamnina, sestavljena pretežno iz mineralov olivina in piroksena. Vsebuje manj kot 45% silicijevega dioksida, zato spada med ultramafične kamnine. Vsebuje veliko količino magnezija in železa, vezanega v olivinu. Peridotit izhaja iz Zemljinega plašča in ima lahko obliko blokov, fragmentov ali kristalov, ki so se akumulirali iz magm iz Zemljinega plašča. Sestava peridotitov iz teh slojastih magmatskih kompleksov je zelo različna, kar se kaže v različni razmerjih med pirokseni, kromitom, plagioklazom in amfibolom.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Perid_SanCarlos.jpg/320px-Perid_SanCarlos.jpg)
Peridotit je prevladujoča kamnina zgornjega dela Zemljinega plašča. Posebno zanimiva je sestava peridotitnih nodulov v nekaterih bazaltih in diamantnih dimnikih (kimberlitih), ker vsebujejo vzorce kamnin iz globljih delov Zemljinega plašča od globine 30 km pa vse do približno 200 km. V nekaterih nodulih so se ohranila razmerja izotopov osmija in drugih elementov, v katerih so dokumentirani procesi, ki so se dogajali pred več kot tremi milijardami let. Noduli so posebno zanimivi za paleogeologe, ker iz njih lahko sklepajo, kakšna je bila sestava zgodnjega Zemljinega plašča in kakšni geološki procesi so se takrat dogajali.
Beseda peridotit je nastala iz imena poldragega kamna peridota, prozornega do prosojnega rumenkasto zelenega ali zelenkasto rumenega različka turmalina, ki je po barvi podoben olivinu.[1]