![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/Pergamonmuseum_Pergamonaltar.jpg/640px-Pergamonmuseum_Pergamonaltar.jpg&w=640&q=50)
Pergamonski oltar
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2. stoletja pred našim štetjem na eni od teras akropole antičnega grškega mesta Pergamon v Mali Aziji, danes blizu sodobnega mesta Bergama v Turčiji.
Pergamonski oltar | |
---|---|
![]() Zahodna stran Pergamonskega oltarja, kot je predstavljen v Pergamonskem muzeju v Berlinu | |
Lokacija | Pergamon, Bergama, Turčija |
Tip | tempelj |
Del | akropole Pergamona |
Zgodovina | |
Obdobje | 2. st. pr. n. št. |
Kulture | antični Grki |
Struktura je široka 35,64 metra in globoka 33,4 metra; samo stopnišče spredaj je široko skoraj 20 metrov. Podstavek je okrašen s frizom v visokem reliefu, ki prikazuje bitko med Giganti in olimpskimi bogovi, znana kot gigantomahija. Na stenah notranjega dvorišča je drugi, manjši in slabše ohranjen friz v visokem reliefu, ki obdaja dejanski žrtveni oltar na zgornji ravni zgradbe na vrhu stopnišča. Zaporedno so prikazani dogodki iz življenja Telefa, legendarnega ustanovitelja mesta Pergamon in sina junaka Herakleja in Avge, ene od hčera tegejskega kralja Aleja.
Leta 1878 je nemški inženir in arheolog Carl Humann začel uradna izkopavanja na akropoli v Pergamonu, ki so trajala do leta 1886. Izkopavanja so bila namenjena reševanju oltarnih frizov in izkopu temeljev zgradbe. Pozneje so se pokazale še druge antične strukture na akropoli. Po pogajanjih s turško vlado (ki je sodelovala pri izkopu) je bilo dogovorjeno, da bodo vsi deli friza, ki so bili takrat najdeni, postali last berlinskih muzejev.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Pergamon1882.jpg/640px-Pergamon1882.jpg)
V Berlinu so italijanski restavratorji ponovno sestavili plošče, ki so sestavljale friz, iz tisočev odkritih fragmentov. Da bi prikazali rezultat in ustvarili kontekst, je bil leta 1901 postavljen nov muzej na berlinskem Muzejskem otoku. Ker se je pokazalo, da je ta prvi Pergamonski muzej neustrezen in strukturno pomanjkljiv, je bil leta 1909 porušen in zamenjan z veliko večjim muzejem, ki je bil odprt leta 1930. Ta novi muzej na otoku je še vedno odprt za javnost. Kljub temu da je bilo v novem muzeju več drugih zbirk (npr. znana rekonstrukcija Ištarinih vrat v starodavnem Babilonu), so se prebivalci mesta odločili, da ga imenujejo Pergamonski muzej po frizih in rekonstrukciji zahodne fasade oltarja. Pergamonski oltar je danes najpomembnejši in najbolj bolj znan v berlinski zbirki klasičnih starin, ki je na ogled v Pergamonskem in Starem muzeju, oba sta na berlinskem Muzejskem otoku.
Objavljeno je bilo, da bo 29. septembra 2014 pergamonska razstava zaprta za 5 let zaradi popolne predelave razstavne dvorane, med drugim tudi gradnje novega steklenega stropa in novega sistema klimatskega nadzora. Razstava naj bi bila ponovno odprta konec leta 2019 ali v začetku leta 2020.