Paul Reynaud
francoski politik / From Wikipedia, the free encyclopedia
Paul Reynaud, francoski politik in pravnik, * 15. oktober 1878, Barcelonnette, Francija, † 21. september 1966, Neuilly-sur-Seine, Francija.
Paul Reynaud | |
---|---|
Rojstvo | Jean Paul Reynaud 15. oktober 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…] Barcelonnette[3] |
Smrt | 21. september 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[3][1][…] (87 let) Neuilly-sur-Seine |
Državljanstvo | Francija |
Poklic | politik, pravnik, novinar, pravoznanec |
Bil je pomeben politik v medvojnem obdobju, znan po svojih stališčih do gospodarskega liberalizma in bojevitem nasprotovanju Nemčiji.
Reynaud je nasprotoval münchenskemu sporazumu iz septembra 1938, ko sta Francija in Združeno kraljestvo popustili pred Hitlerjevimi predlogi za priključitev Češkoslovaške Nacistični Nemčiji.[4] Marca 1940, šest mesecev po začetku druge svetovne vojne, je Reynaud postal predsednik francoske vlade. Pred tem je bil tudi podpredsednik desnosredinske stranke Demokratično republikansko zavezništvo. Reynaud je Francijo v vojni z Nemčijo vodil tri mesece. Vztrajno je zavračal podporo premirja z Nemčijo. Kot premier je junija 1940 neuspešno poskušal rešiti Francijo pred nemško okupacijo, nato pa je 16. junija odstopil[5] brez doseženega premirja. Nadomestil ga je francoski maršal Philippe Pétain, ki je šest dni pozneje podpisal premirje tako z Nacistično Nemčijo kot tudi z Fašistično Italijo. Po neuspešnem poskusu pobega iz okupirane Francije je Reynauda aretirala Pétainova uprava. Leta 1942 se je predal nemškemu varstvu in je bil do konca vojne leta 1945 zaprt v Nemčiji ter kasneje v Avstriji, kjer je bil izpuščen po bitki pri gradu Itter, v kateri je eden od voditeljev, nemški poveljnik Josef Gangl, ki je bil razglašen za heroja, žrtvoval življenje, da je rešil Reynauda.[6][7][8]
Leta 1946 je bil Reynaud izvoljen v poslansko zbornico in je znova postal vidna osebnost v francoskem političnem življenju, opravljal je več vladnih položajev. Zavzemal se je za Združene države Evrope in sodeloval pri pripravi ustave za Peto republiko, vendar je leta 1962 odstopil iz vlade po nesoglasju s predsednikom Charlesom de Gaullom glede sprememb volilnega sistema.