91. papež Rimskokatoliške cerkve From Wikipedia, the free encyclopedia
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
| Sveti Zaharija OSB | |
|---|---|
.jpg) | |
| Škofija | 3. december 741 (izvoljen) |
| Začetek papeževanja | 10. december 741 (posvečen) |
| Konec papeževanja | 22. marec 752 |
| Predhodnik | Gregor III. |
| Naslednik | Štefan Izvoljeni (tudi Štefan II.) |
| Redovi | |
| Položaj | 91. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 679[1] Santa Severina[d], Bizantinsko cesarstvo |
| Smrt | 15. marec 752[2] Rim, Bizantinsko cesarstvo |
| Pokopan | Cerkev sv. Petra v Rimu |
| Narodnost | Grk |
| Starši | oče Polihron (Grk) |
| Svetništvo | |
| God | 22. marec |
| Svetnik v | rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost luteranci |
| Kanonizacija | predtridentinsko obdobje |
| Catholic-hierarchy.org | |
Že dolgo je Bizantinsko cesarstvo svojim posestvom v Italiji samo predpisovalo visoke davke, a obrambe zoper Langobarde jim ni nudilo. V Zaharijevem času pa je Sveti sedež dobil nepričakovano in obilno pomoč od tiste strani, od katere jo je najmanj pričakoval.
V Frankovskem kraljestvu že poldrugo stoletje niso več vladali stvarno Merovingi, ki so bili kraljevskega rodu, ampak majordomi iz hiše Karolingov [3]: Pipin Landeni in Pipin, Karel Martel in od 741 naprej zaradi nizke postave imenovani Pipin Mali. Zadnji »kralj v senci« je bil Hilderik III; toda že za časa njegovega življenja so dvorjaniki klicali za kralja Pipina Malega. On je poslal papežu vprašanje: »Kdo naj bo pravzaprav frankovski kralj?« V Eginhardovi kroniki beremo tole:
»K papežu v Rim so poslali würzburškega škofa Burkarda in St. Deniškega kaplana Fulrada. Vprašanje se je glasilo: Ali naj bo kralj tisti, ki v frankovskem kraljestvu nosi le naslov, ali pa naj bo tisti, ki stvarno vlada. Tega leta (751) so imenovali po priporočilu papeža Zaharija Pipina za frankovskega kralja.«
Skoraj isto beremo tudi v Fontanellejski kroniki s tem dodatkom:
«Kralja Hilderika, ki je izhajal iz rodovine Merovingov, so odstavili, obrili in zaprli v samostan svetega Omerja (Saint Audomer). Naslednje leto so njegovega sina Teodorika posvetili v našem samostanu za duhovnika.«
O pristnosti poročila se strokovnjaki še danes prepirajo, saj o tako pomembni zadevi ni ostala nobena izvirna listina.[4]
Zaharija se je torej odločil za načelo prikladnosti: kralj naj bo tisti, ki ima v rokah resnično oblast in ki si prizadeva za blaginjo vseh ljudi. Po tem načelu je državni zbor 751 namesto Hilderika izbral Pipina za kralja vseh Frankov.
Okoli leta 745 je Borut, knez karantanskih Slovencev, z bavarsko pomočjo premagal Obre , moral pa je priznati podložnost frankovskim kraljem. Za njim je 748/749 zavladal Gorazd ki je kot talec na Bavarskem prejel krst in tako bil prvi slovenski krščanski knez. 751/752 mu je sledil Hotimir. Papež Zaharija je določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod Salzburg[5].[6]
Papež Zaharija je umrl v Rimu dne 28. novembra 752. in je in je pokopan v cerkvi svetega Petra v Vatikanu.
Njegov god obhaja katoliška Cerkev dne 22. marca.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
