From Wikipedia, the free encyclopedia
Papež Gregor V. (latinsko Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija)
Bil je papež od svoje izvolitve 3. maja 996 do smrti 18. februarja 999.
Gregor V. | |
---|---|
Izvoljen | 3. maj 996 (izvoljen) |
Začetek papeževanja | 5. maj 996 (posvečen in umeščen) |
Konec papeževanja | 18. februar 999 (umrl) |
Predhodnik | Janez XV. |
Naslednik | Silvester II. |
Nasprotnik | Janez XVI. |
Redovi | |
Položaj | 138. papež |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Bruno Koroški 972 Plemenska vojvodina Saška |
Smrt | 23. februar 999 Rim |
Pokopan | Stara Bazilika svetega Petra, Vatikan |
Narodnost | Nemec |
Vera | katoličan |
Starši | Oton I. Koroški Judita Bavarska (iz rodbine Luitpoldincev) |
Drugi papeži z imenom Gregor Catholic-hierarchy.org |
Gregor V. (latinsko Gregorius Quintus) je po seznamu papežev 138., v Mračnem stoletju pa 32. in zadnji papež.
Rojen je bil okoli leta 971. v kraju Stainach v dolini Aniže na Zgornjem Štajerskem, kot pravi staro izročilo. Časa in kraja njegovega rojstva v zgodovinskih virih ne najdemo, o njem lahko sklepamo iz poznejših navedb. Bil je sin Otona I. Koroškega in Judite Bavarske iz rodbine Luitpoldincev.
Bruno je prejel vzgojo v stolni šoli v Wormsu v času škofa Hildebolda (978–998) (tudi Hildebald), ki je bil obenem kancler Otona II. in Otona III. za pokrajine severno od Alp. Za vladanja Otona III. je Bruno vstopil med osebje cesarske kapele in je bil deležen temeljite izobrazbe, da je lahko v izvirniku premišljeval dela cerkvenih očetov in zlasti Gregorja I., čigar ime si bo izbral pozneje, ko bo izvoljen za papeža.
Ko se je Oton III. aprila 996 ustavil za nekaj dni v Raveni, ga je obiskalo poslanstvo Rimljanov, ki so ga obvestili o smrti papeža Janeza XV. Ko se je posvetoval s svojimi najožjimi svetovalci, je Oton III. določil za kandidata za apostolski sedež svojega sorodnika in kaplana Bruna. Ukazal je nadškofu in nadkaplanu Willigisu iz Mainza ter škofu Hildebolda, naj ga spremljata na poti v Rim. Tukaj so ga sprejeli kot cesarskega opolnomočenca z vsemi častmi in ga je 3. maja izvolila tudi duhovščina in ljudstvo. Posvetili in umestili so ga 5. maja 996 pod imenom Gregor V. v Lateranu.
Po smrti Janeza XV. je torej kralj izbral za novega papeža svojega kaplana in ožjega sorodnika - Bruna Koroškega. Prve tedne papežavanja so izpolnile predvsem priprave na cesarsko kronanje, ki ga je novi papež opravil 21. maja 996, na dan Gospodovega Vnebohoda, ko je kronal Otona III. za svetorimskega cesarja. Naslednjega dne, na posredovanje ljudomilega Gregorja, je cesar pomilostil Krescencija Nomentanskega, gospoda rimskega mesta, ki je bil obsojen na izgnanstvo. [1]
Gregor je papeževal v nemirnih časih, ko so nekatere rimske družine bolj ali manj uspešno imele oblast nad večnim mestom. Tako se je za časa njegovega papeževanja 997. leta dal izvoliti za novega papeža oz. protipapeža Janez Filagat kot papež Janez XVI. Toda kmalu se je za ureditev razmer na Svetem sedežu zavzel Oton III. Tako je Filagat pobegnil, Gregor V. pa se je spet vrnil v Rim v papeško palačo v Lateranu. Ko je rimska poulična sodrga odkrila Filagata, ga je vsega pohabila, mu odrezala jezik in iztaknila oči ter ga vodila po mestu na oslu. Cesar ga je zaprl v samostan, kjer je ostal do konca življenja in je nadživel zakonitega papeža.
Za časa svojega papeževanja je izdal nekaj pomembnih odlokov in škofijskih imenovanj ter predsedoval lokalnemu koncilu v Paviji (997). Papeževal pa je zares kratek čas.
Umrl je februarja 999. leta zaradi mrzlice. Pokopan je pri grobnici svojega vzornika Gregorja I. in cesarja Otona II. v kripti pod staro baziliko sv. Petra. Cerkveni zgodovinar Gregorovius meni, da je mladi papež umrl zaradi zastrupljenja kot povračilo zaradi cesarjevega krutega maščevanja nad rimskimi uporniki nekaj mesecev poprej. [2]
Grob so odkrili 14. avgusta 1607 pod podom Bazilike sv. Petra; izkopali so ostanke in jih ponovno pokopali 15. januarja 1609 v starokrščanski sarkofag iz četrtega ali petega stoletja po Kr. [3]
Nad njegovim grobom so postavili sarkofag z naslednjim napisom v elegičnih distihih:
Hic quem claudit humus oculis vultuque decorum |
Tisti, ki ga tukaj zemlja krije, bil je videza prijetnega očem, | |
Pauperibus dives per singula sabbata vestes |
Sam bogat je ubogim ob sobotah delil oblačila |
Papež Gregor V | oče: Oton I. Koroški |
očetov dedek: Konrad Rdeči (Lotarinški) |
očetov pradedek: Werner V. Speyergau |
očetov prapradedek: Werner IV. von Speyergau |
očetova praprababica: Gizela Frankovska | ||||
očetova prababica: Hika Švabska |
očetov prapradedek: Burhard II. Švabski | |||
očetova praprababica: Regilindis Sülichgau | ||||
očetova babica: Liutgarda Saška |
očetov pradedek: Oton I. Saški |
očetov prapradedek: Henrik I. Saški | ||
očetova praprababica: Sv. Matilda Ringelheimska | ||||
očetova prababica: Edita Wessex |
očetov prapradedek: Godvin Wessex | |||
očetova praprababica: Gita Thorkelsdaettir | ||||
mati: Judita Bavarska |
materin dedek: Henrik II. Sveti |
materin pradedek: Arnulf Bavarski |
materin prapradedek: Liutpold Bavarski | |
materina praprababica: Kunigunda Švabska | ||||
materina prababica: Judita Furlanska |
materin prapradedek: Sv. Eberhard Furlanski | |||
materina praprababica: Gizela (hčerka Ludvika Pobožnega) | ||||
materina babica: ? |
materin pradedek: ? |
materin prapradedek: ? | ||
materina praprababica: ? | ||||
materina prababica: ? |
materin prapradedek: ? | |||
materina praprababica: ? |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.