From Wikipedia, the free encyclopedia
Hadrijan III. (latinsko Papa Hadrianus Tertius, sanctus, italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 8. julij (ali september) 885 Spilamberto (Modena, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija)
Papež je bil od 17. maja 884 do svoje smrti.
Sveti Hadrijan III. OSB | |
---|---|
Izvoljen | 17. maj 884 (izvoljen) |
Začetek papeževanja | 17. maj 884 (posvečen in ustoličen) [1] |
Konec papeževanja | 8. julij 885 (ali september 885) |
Predhodnik | Marin I. |
Naslednik | Štefan V. |
Redovi | |
Položaj | 109. papež |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Hadrianus ali Agapitus datum neznan[2] Rim |
Smrt | 885[2] ali 885[3] San Cesario sul Panaro[d][2] |
Pokopan | Opatija Nonantola pri Modeni |
Narodnost | Italijan |
Vera | katoličan |
Starši | Benedikt (Rimljan) grof in tuskulanski vojvoda |
Svetništvo | |
God | 8. julij ali 7. september |
Svetnik v | katoliška Cerkev |
Svetniški naziv | papež |
Kanonizacija | 2. junij 1891 Rim razglašalec Leon XIII. |
Atributi | papeška oblačila |
Drugi papeži z imenom Hadrijan Catholic-hierarchy.org |
Agapit je bil sin Benedikta, ki je bil Benedetto - magnus tusculanus dux et comes (veliki tuskulanski vojvoda in grof), ki je stanoval na Via Lata v Rimu. Bil je vnuk Alberika - Albericho - marchio et consul tusculanus princeps potentissimus (grof in tuskulanski konzul, močan vladar), ki je bil brat Hadrijana I. (772-795) in praded tuskulanskih grofov. Poleg tega naj bi bil starejši brat Sergija – Sergio dei Conti di Tuscolo, oziroma Sergija III. (904-911). [4]
Benediktinskega meniha Hadrijana iz rimske rodbine Colonna so za papeža izvolili 17. maja 884. S trdimi kaznimi je skušal zaustaviti nered in zločine, ki so se v Rimu vse pogosteje dogajali in vse bolj razločno kazali na mračno stoletje. Najbrž je bil naklonjen frankoljubi stranki, podobno kot njegov predhodnik Janez VIII., ki je bil umorjen 16. decembra 882; za vzpostavo miru je dal oslepiti vojaškega poveljnika Jurija[5] voditelja germanoljube stranke; le-ta je bil zet Gregorja (Gregorio), upravnika papeške palače pod Marinom I., ki so ga pred tem prav tako umorili v sumljivih okoliščinah.
Frankovski cesar Karel Debeli [6] ga je povabil – po smrti akvitanskega kralja Karlmana – na Wormski državni zbor, da bi uredil pereče vprašanje nasledstva glede njegovega nezakonskega sina, petnajstletnega Bernarda. Poleg tega je bilo potrebno razpravljati o rastoči moči muslimanskih Saracenov, ki so ogrožali s svojimi napadi tudi Italijo. [7] [8]
Hadrijan je izdal dva odloka:
Papež Hadrijan je zaupal vodstvo rimske škofije cesarskemu zastopniku, ki se je ravno tedaj mudil v Rimu, pavijskemu škofu Giovanniju, in se poleti 885 odpravil na nevarno pot. V začetku septembra 885 je prišel do soteske blizu Modene, kjer mu je postalo hudo slabo - a so ga po drugih virih napadli razbojniki, ter je kmalu nato umrl na gradu San Cesario sul Panaro.
Ta gozdnata soteska se je tedaj imenovala Wilzacara in ji danes ustreza Via Viazza v kraju San Cesario sul Panaro. Prenesli so ga v ospizio di Sant'Alberga (današnji San Bernardino v kraju San Cesario sul Panaro, kjer je po izročilu umrl 8. julija 885, a po drugih virih se je to zgodilo v začeku septembra.
Pokopali so ga v kripto bližnje Opatije Nonantola. Tamkajšnji menihi so baje oplenili njegove dragocenosti, a rimsko ljudstvo je po njegovi smrti oropalo Lateran, kjer je stoloval. [11] [12] [13]
Ljudstvo ga je častilo od najstarejših časov. Z odlokom Leona XIII. z dne 2. junija 1891 je njegovo češčenje potrjeno. Mašo in brevir v njegovo čast lahko opravi duhovšččina Rima in Modene v obeh obredih na dan 7. septembra. [14]
Rimski martirologij o njegovem godu 8. julija poroča:
Niso znani razlogi za njegovo češčenje kot svetnika; znano je, da je pomagal Rimljanom kot priprošnjik v času pomanjkanja.
1214 je Inocenc III. dovolil nonantolskemu opatu v novem središču Spilamberta, ki je nastalo 1210, zgraditi novo cerkev, ki so jo posvetili svetemu Hadrijanu III. Pod upravo te opatije je bila do 1568, ko jo je sv. Pij V. podredil modenski škofiji. 1713 so cerkev podrli in znova zgradili po načrtih modenskega stavbarja Franchinija; 1887 pa so obnovili pročelje. [4]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.