Panteizem
verski in/ali filozofski nauk, da je vsa resničnost enaka božanskosti ali jo sestavlja / From Wikipedia, the free encyclopedia
Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa;[1] ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.[2][3] Kot del edinega božanstva se štejejo tudi vsa astronomska telesa.
Čaščenje vseh bogov vseh religij ima drugačno definicijo in se imenuje omnizem.[4] Panteistično verovanje ne priznava posebnega osebnega oz. antropomorfnega boga,[5] ampak namesto tega označuje široko paleto različnih naukov o oblikah odnosov med resničnostjo in božanstvom.[6] Panteistični koncepti so stari več tisočletij, njihovi elementi pa so bili identificirani v različnih verskih tradicijah. Izraz panteizem je skoval matematik Joseph Raphson leta 1697[7][8] in se od takrat uporablja za opisovanje prepričanj različnih ljudi in organizacij.
Panteizem je bil v zahodni kulturi populariziran kot teologija in filozofija, ki povečini temelji na knjigi Barucha Spinoze iz 17. stoletja z naslovom Etika.[9] Za panteistično držo se je v 16. stoletju zavzel tudi filozof in kozmolog Giordano Bruno.[10]