Panonska nižina
ravnina / From Wikipedia, the free encyclopedia
Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi. Nastala je kot udornina s tektonskim ugrezanjem površja v terciarju. Kotlino je zalilo pliocensko morje Tetida, ki se je konec terciarja umaknilo. Ob rekah je močvirnat svet, deli ravnine so puhlične planote, nad ravnino se dvigajo osamelci, zgrajeni iz starejših kamnin. Nižino odmaka Donava s pritoki (predvsem Tisa, Sava, Drava, Velika Morava). Ima celinsko ali kontinentalno podnebje, ki na vzhodu Madžarske prehaja v celinsko polsuho ali stepsko podnebje. Na puhlici se je razvila črna prst, ki nudi dobre pogoje za razvoj kmetijstva. Na ravninah prevladuje poljedelstvo s pridelavo koruze, pšenice, sladkorne pese in sončnic; na osamelcih ter obrobnih gričevjih pa sta pomembna sadjarstvo in vinogradništvo. Nižino po polovici deli reka Donava. Panonska nižina je geomorfološko del sistema Alpe-Himalaja.