Panama (mesto)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Panama (špansko Ciudad de Panamá) je glavno mesto istoimenske države v Srednji Ameriki, ki stoji ob južni (tihomorski) obali Paname, natančneje ob ustju Panamskega prekopa v osrednjem delu države. S 430.299 prebivalci (po popisu leta 2010[1]) je največje naselje v državi.[3] V širšem metropolitanskem območju, ki vključuje še bližnja naselja San Miguelito, Tocumen, Arraiján, Ancón in Balboa, živita dve petini vseh Panamcev.[4]
Panama | |||
---|---|---|---|
Ciudad de Panamá | |||
Z vrha proti dnu, od leve proti desni: Panamski prekop, panorama, Most Amerik, spomenik Las Bovedas, zgodovinski predel in Metropolitanska stolnica Paname | |||
| |||
Koordinati: 8°59′N 79°31′W | |||
Država | Panama | ||
Okrožje | Panamá | ||
Ustanovljeno | 15. avgust 1519 | ||
Ustanovitelj | Pedro Arias Dávila | ||
Upravljanje | |||
• Predsednik | Juan Carlos Varela | ||
• Župan | José Isabel Blandón Figueroa | ||
Površina | |||
• mesto | 275 km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 2.560,8 km2 | ||
Nadm. višina | 2 m | ||
Prebivalstvo (2010) | |||
• mesto | 430.299 | ||
• Gostota | 4.309,7 preb./km2 | ||
• Urbano | 880.691 | ||
[1] | |||
Omrežna skupina | (+507) 2 | ||
HDI (2007) | 0,780 – visok[2] | ||
Spletna stran | [mupa.gob.pa mupa.gob.pa] |
Mesto Panama je 15. avgusta 1519 ustanovil španski konkvistador Pedro Arias Dávila. Mesto je bilo izhodišče za odprave, ki so osvojile Inkovski imperij v Peruju. Bil je vmesna točka na eni najpomembnejših trgovskih poti na ameriški celini, ki je vodila do sejmov Nombre de Dios in Portobelo, skozi katera je šla večina zlata in srebra, ki ga je Španija izkopala iz Amerike.
Panama je moderno in multikulturno mesto, z gospodarstvom, ki temelji na transportu skozi najprometnejši prekop na svetu in z njim povezanimi storitvami, pomembna pa sta tudi finančni sektor in v manjši meri proizvodnja ter turizem. Med znamenitostmi sta utrjeni mestni jedri iz kolonialnih časov, Panamá Viejo iz leta 1519, ki je bilo leta 1671 porušeno in novejši Casco Viejo iz leta 1674, zdaj obnovljen.[3][4] Skupaj sta vpisani na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.[5]