From Wikipedia, the free encyclopedia
Pafnuti Lvovič Čebišov [pafnúti lvôvič čebíšov] (rusko Пафну́тий Льво́вич Чебышёв), ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Pafnuti Lvovič Čebišov | |
---|---|
Rojstvo | Пафну́тий Льво́вич Чебышёв 4. (16.) maj 1821[1] Okatovo[d] |
Smrt | 26. november (8. december) 1894[2][1] (73 let) Sankt Peterburg[3] |
Bivališče | Ruski imperij |
Narodnost | ruska |
Področja | matematika, mehanika |
Ustanove | Univerza v Sankt Peterburgu |
Alma mater | Univerza v Moskvi |
Mentor doktorske disertacije | Nikolaj Dimitrijevič Brašman |
Doktorski študenti | Aleksander Nikolajevč Korkin (1860) Jegor Ivanovič Zolotarjov (1867) Juljan Karl Vasiljevič Sohocki (1873) Andrej Andrejevič Markov (1884) Aleksander Mihajlovič Ljapunov (1885) |
Poznan po | integral Čebišova polinomi Čebišova vozli Čebišova |
Podpis |
Pafnuti Čebišov (ali tudi Pafnucij Čebišev) je imel sestro Olgo Lvovno. Sicer je večinoma rabil priimek Čebišev, in je tako tudi najbolj znan, vendar bi bilo treba po njegovih lastnih besedah pisati Čebišov.[4]
Leta 1841 je Čebišov končal Fizikalno-matematično fakulteta na Univerzi v Moskvi. Leta 1846 je opravil magisterij z nalogo Poskus osnovne analize teorije verjetnosti (Опыт элементарного анализа теории вероятностей). Naslednje leto je odšel v Sankt Peterburg, kjer je leta 1860 postal profesor.
Njemu na čast se imenujejo polinomi Čebišova pri krožnih funkcijah. Če je v enačbi:
pri n ≥ 1 ali tudi za n, ki ni celo število, kjer je določen z:
n celo število, je eksplicitno polinom Čebišova 1. reda v x:
Polinom Čebišova 2. reda je dan z:
pri celem n.
V analogni elektroniki obstaja družina filtrov z imenom »filtri Čebišova«.
Čebišov je znan po svojem delu na področju verjetnosti in statistike. Neenakost Čebišova govori o verjetnosti slučajne spremenljivke, katere standardni pogrešek a ni večji kot 1/a2 od njene srednje vrednosti. Če je μ srednja vrednost (ali pričakovana vrednost) in σ standardni pogrešek, potem se neenačba glasi:
za poljubno realno število a. Neenakost Čebišova se uporabi pri dokazu šibke oblike zakona velikih števil in izreka Bertranda-Čebišova (1845|1850).
Čebišov je ugotovil oceno za funkcijo π(ξ), število praštevil:
za katero je Gauss domneval, da velja:
Po njem se imenuje asteroid 2010 Čebišov (2010 Chebyshev) in udarni krater Čebišov (Chebyshev) na Luni.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.