Omar ibn Abd al-Aziz
From Wikipedia, the free encyclopedia
Omar ibn Abd al-Aziz ibn Marvan (arabsko عُمَر بْن عَبْد الْعَزِيز بْن مَرْوَان, romanizirano ʿUmar ibn ʿAbd al-ʿAzīz ibn Marwān) je bil osmi omajadski kalif, ki je vladal od leta 717 do svoje smrti leta 720, * okoli 680, † februar 720.
Omar ibn Abd al-Aziz عمر بن عبد العزيز | |
---|---|
| |
8. kalif Omajadskega kalifata | |
Vladanje | 22. september 717 – 4. februar 720 (70002000000000000002 leti, 7002136000000000000136 dni) |
Predhodnik | Sulejman |
Naslednik | Jazid II. |
Guverner Medine | |
Na položaju[1] | 706 – 712 |
Predhodnik | Hišam ibn Ismail al-Mahzumi[2] |
Naslednik | Utman ibn Hajan al-Muri[3] |
Rojstvo | ok. 680 Medina, Arabija, Omajadski kalifat |
Smrt | ok. 5. februar 720 (star 40 let) Deir Šarki, Sirija, Omajadski kalifat |
Žena |
|
Potomci |
|
Rodbina | Marvanidi |
Vladarska rodbina | Omajadska dinastija |
Oče | Abd al-Aziz ibn Marvan |
Mati | Lejla bint Asim |
Religija | islam |
Omarju pripisujejo zasluge, da je uvedel pomembne reforme osrednje vlade Omajadskega kalifata, tako da je postala veliko bolj učinkovita in enakopravna. Njegovo vladavino zaznamujeta prva uradna zbirka hadisov in zapovedano univerzalno izobraževanje prebivalstva.
Na Kitajsko in v Tibet je odposlal odposlance, ki so njune vladarje pozvali, naj sprejmejo islam. Med njegovo triletno vladavino so islam sprejeli ogromni deli prebivalstva Perzije in Egipta. Ukazal je tudi umik muslimanskih sil z različnih front, kot so Konstantinopel, Srednja Azija in Septimanija. Omajadi so med njegovo vladavino kljub temu pridobili velika nova ozemlja na Iberskem polotoku.
Mnogi menijo, da je Omar prvi mudžadid in po mnenju nekaterih sunitskih učenjakov šesti pravični kalif islama po Hasanu ibn Aliju. Častno so ga imenovali Omar al-Thani (Omar II.) po njegovem pradedu po materini strani, kalifu Omarju (vl. 634–644).