Notranje uho
From Wikipedia, the free encyclopedia
Notranje uho (lat. auris interna) predstavlja koščeni in membranozni labirint s čutnicami za sluh in ravnotežje[1] in je pri sesalcih najbolj notranji del ušesa.[2] Koščeni labirint predstavlja votlino v senčnici s sistemom kanalov, ki sestavljajo dve poglavitni funkcijski enoti:[3]
- koščeni polž, v katerem je kohlearni duktus, obdan s perilimfo[4] in katerega glavna naloga je omogočanje sluha. Mehanske zvočne vzorce, ki se prenesejo iz zunanjega ušesa, namreč pretvarja v elektrokemične impulze, ki se nato preko slušnega živca prenesejo v možgane;
- vestibularni organ, ki je odgovoren za ravnotežje.