Nizam Al Mulk

Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko ‏نظام الملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي‎, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi ‏خواجه نظام الملک طوسی‎, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak^[7][8] in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I.,^[9] * 10. april 1018, Tus, provinca Horasan, sedaj Iran, † 14. oktober 1092, pri Nehavandu blizu Sahne.

Khwaja Nizam al-Mulk Tusi خواجه نظام الملک طوسی,
Vezir Seldžuškega cesarstva
Na položaju 29. november 1064 – 14. oktober, 1092
Monarh	Alp Arslan, Malik Šah I.
Predhodnik	Al Kunduri
Naslednik	Tadž Al Mulk Abu Ganaim
Osebni podatki
Rojstvo	الحسن بن علي بن إسحاق الطُوسي 10. april 1018[1][2][…] Tus, gaznavidski imperij[d][3]
Smrt	14. oktober 1092({{padleft:1092|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[4][5][6] (74 let) Sahneh[d], Seldžuški imperij
Zakonci	neznana gruzijska princesa
Otroci	Ahmed Ibn Nizam Al Mulk Šams Al Mulk Utman Abolfat Fahr Ol Malek Amal Al Mulk Muajd Al Mulk Džamal Al Mulk
Poklic	znanstvenik, pisatelj, politik, državnik, vezir, bojevnik
Verska opredelitev	islam

Po Alp Arslanovem umoru leta 1072^[10] je imel v Seldžuškem cesarstvu kakšnih dvajset let skoraj absolutno oblast.

Nizam Al Mulk je častno ime, ki ga je dobil za svoje državniške zasluge, in pomeni "dobra ureditev kraljestva".^[11]

Poleg državniškega dela je zelo znan tudi po več razpravah o kraljevanju z naslovom Sijasatnama (Knjiga vladanja) in tudi po sistematičnemu ustanavljanju visokih šol v več mestih. Te šole so po njem dobile ime medrese Nizamije.

Leta 1092 leta ga je Ibn Tahir, fida'i (fedai) od njegovega nekdanjega sošolca, vodje asasinov as-Sabaha, preoblečen v muslimanskega puščavnika, sufijo, zabodel pri Nehavandu blizu Sahne, ko se je vračal iz Hamadana v Kermanšah.

Sklici

1. Record #118588222 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.

   d:Track:Q27302d:Track:Q36578
2. Swartz A. Open Library — 2007.

   d:Track:Q1201876d:Track:Q302817
3. https://www.aljazeera.net/midan/intellect/history/2019/6/23/%D9%86%D8%B8%D8%A7%D9%85-%D8%A7%D9%84%D9%85%D9%84%D9%83-%D8%A7%D9%84%D8%B7%D9%88%D8%B3%D9%8A-%D9%85%D8%A7%D8%B0%D8%A7-%D8%AA%D8%B9%D8%B1%D9%81-%D8%B9%D9%86-%D8%A7%D9%84%D9%88%D8%B2%D9%8A%D8%B1
4. Encyclopædia Britannica

   d:Track:Q5375741
5. Brockhaus Enzyklopädie

   d:Track:Q237227
6. https://islamonline.net/archive/%D8%A7%D9%84%D9%88%D8%B2%D9%8A%D8%B1-%D9%86%D8%B8%D8%A7%D9%85-%D8%A7%D9%84%D9%85%D9%84%D9%83-%D8%A7%D9%84%D8%B7%D9%88%D8%B3%D9%8A/
7. G.E. Von Grunebaum, K. Watson (2005), Classical Islam: A History, 600 A.D. to 1258 A.D., Aldine Transaction, str. 155.
8. P.M. Holt, A.K.S. Lambton, B. Lewis (1977), The Cambridge History of Islam, 1. zvezek, Cambridge University Press, str. 150.
9. H. Bowen, C.E. Bosworth, Niẓām al-Mulk, Encyclopaedia of Islam.
10. H. A. R. Gibb (1960-1985), The Encyclopedia of Islam, 8. zvezek, Leiden: Brill. str. 70.
11. M.G.S. Hodgson (1958), The Venture of Islam, 1. del: The Classical Age of Islam, Chicago in London: University of Chicago Press, str. 19.

Glej tudi

• Alamut (knjiga)