Nabonidova kronika
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nabonidova kronika je starodavno babilonsko besedilo, del obširnega niza Babilonskih kronik, napisanih v klinopisu na glinastih tablicah.
Besedilo opisuje predvsem vladavino zadnjega novobabilonskega kralja Nabonida in Kirovo osvojitev Babilona in se konča z začetkom vladanja Kirovega sina Kambiza II. Kronika zajema obdobje od leta 556 pr. n. št. do malo po letu 539 pr. n. št. Je redek dokument, ki s prve roke priča o Kirovem vzponu na oblast in glavni vir podatkov iz tistega obdobja.[1]
Zgodovinarka Amélie Kuhrt, strokovnjakinja za zgodovino Bližnjega vzhoda, o njem pravi, da je »najbolj zanesljiv in trezen (antični) dokument o padcu Babilona«.[2]
Za kroniko se domneva, da je prepis, napisan v selevkidskem obdobju (4.-1. stoletje pr. n. št.). Izvirnik je bil napisan verjetno v poznem 6. ali zgodnjem 5. stoletju pr. n. št.[3] Podobnosti s kroniko od Nabonazarja do Šamaš-šum-ukina, še eno iz niza babilonskih kronik, kažejo, da je obe morda napisal isti pisar. Če je to res, sta kroniki iz obdobja vladavine Dareja I. Perzijskega (okoli 549–486 pr. n. št.).[2]