Muskovit

Muskovit ali kalijeva sljuda,^[4] tudi mačje srebro ali zlato ter rusko ali moskovsko steklo je kalijev aluminijev silikat s kemijsko formulo KAl₂(AlSi₃O₁₀)(F,OH)₂ ali (KF)₂(Al₂O₃)₃(SiO₂)₆(H₂O). Ime je dobil po moskovskem steklu, ker se je včasih v Rusiji uporabljal za zasteklitev oken.

Muskovit
Splošno
Kategorija	VIII. razred - Silikati, podrazred filosilikati
Kemijska formula	KAl2[(OH,F)2|AlSi3O10]
Strunzova klasifikacija	09.EC.15
Klasifikacija DANA	71.02.02a.01
Kristalna simetrija	Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina C 2/m
Osnovna celica	a = 5,19, b = 9,03, c = 20,05, β = 95,5°, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa	398,71 g/mol
Barva	Bela, siva, srebrna
Kristalni habit	Listnat, sljudast, masiven
Kristalni sistem	Monoklinski ali triklinski
Dvojčičenje	Pogosto na [310], manj pogosto na {001}
Razkolnost	Popolna na {001}
Lom	Krhek
Žilavost	Elastičen
Trdota	Vzporedno z {001}: 2 – 2,5, pravokotno na {001}: do 4
Sijaj	Steklast
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	2,76 – 3
Gostota	2,77 - 2,88 g/cm3, povprečna: 2,82 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,552 – 1,576, nβ = 1,582 – 1,615, nγ = 1,587 – 1,618
Dvolomnost	δ = 0,035 - 0,042
Pleohroizem	Šibka, na obarvanih primerkih
Kot 2V	2Vx = 30° - 47°
Disperzija	Šibka, r > v
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Tališče	~ 1320 °C
Topnost	Netopen v HCl in H2SO4
Sklici	[1][2][3]

Muskovit je eden od najpogostejših mineralov v magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamninah. Ima popolno razkolnost in se kolje v izredno tanke lističe, ki so pogosto zelo elastični. Kristali so lahko drobni ali izjemno veliki. V Nelloreju (Indija)^[5] in Ontariju (Kanada) so našli plošče muskovita velikosti do 50 m².

Fuksit in glavkofan

Muskovit z berilom morganitom iz Paproka, Afganistan (dimenzije: 5,9 × 4,8 × 3,4 cm)

Muskovit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Njegova trdota zporedno z ravnino [001] je 2 – 2,25, pravokotno na ravnino [001] pa 4. Lahko je prozoren ali prosojen, brezbarven, siv, rjav, zelen ali rumen, izjemoma tudi vijoličen ali rdeč. Je anizotropen in zelo dvolomen. Zelen s kromom bogat različek muskovita je fuksit (K(Al,Cr)₃Si₃O₁₀(OH)₂).

Muskuvit je najpogostejša sljuda, ki se pojavlja v granitih, pegmatitih, gnajsih in skrilavcih, in kot kontaktna metamorfna kamnina ali sekundarni mineral, ki je nastal iz topaza, ortoklaza, kianita in drugih mineralov. V pegmatitih se pogosto najdejo ogromne plošče, ki imajo veliko tržno vrednost. Muskovit je surovina za izdelavo ognjevarnih in izolacijskih materialov, oken na talilnih pečeh in v manjšem obsegu kot mazivo.

Sklici

1. Muscovite mineral information and data Mindat
2. Muscovite Mineral Data Webmineral
3. Handbook of Mineralgy
4. Encyclopædia Britannica
5. P. C. Rickwood (1981). »The largest crystals« (PDF). American Mineralogist. 66: 885–907.

Viri

• Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126.
• Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
• Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.

Glej tudi

• Seznam mineralov