![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Gray719.png/640px-Gray719.png&w=640&q=50)
Možgansko deblo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Možgansko deblo (latinsko truncus cerebri, truncus encephali) je del možganov. Sestavljajo ga podaljšana hrbtenjača, pons in mezencefalon. Iz njega izvira večina možganskih živcev.[1] Pomemben je za vzdrževanje zavesti, uravnavanje spalnega cikla, delovanja srca, dihanja in prehranjevanje.
Možgansko deblo | |
---|---|
![]() rombencefalon in mezencefalon; postero-lateralni pogled | |
Podrobnosti | |
Del | Možgani |
Deli | Podaljšana hrbtenjača, Pons, Mezencefalon |
Identifikatorji | |
Latinsko | truncus encephali |
MeSH | D001933 |
NeuroNames | 2052, 236 |
NeuroLex ID | birnlex_1565 |
TA | A14.1.03.009 |
FMA | 79876 |
Anatomska terminologija |
Možgansko deblo sestavljajo ventralni deli rombencefalona: podaljšana hrbtenjača, pons in isthmus rombencephali in mezencefalon (srednji možgani). Leži med zgornjim robom atlasa in deli sfenoidalne kosti.
Dela možganskega debla sta:
Možgansko deblo je posteriorni del možganov, ki se nadaljuje s hrbtenjačo.[3][4] Iz možganskega debla izhajajo možganski živci, ki so glavno motorično in senzorično oživčenje obraza in vratu. Skozi ta del možganov potekajo motorične in senzorične povezave glavnega dela možganov in telesa. Te povezave so kortikospinalni trakt (tractus corticospinalis) (motorični), medialni lemniskus (lemniscus medialis) (fin dotik, zaznavanje vibracij in propriocepcija) in spinotalamični trakt (tractus spinothalamicus) (bolečina, temperatura, srbenje, grobi dotik). Možgansko deblo je pomembno za uravnavanje delovanja srca in dihanja. Uravnava tudi osrednji živčni sistem in je ključen za vzdrževanje zavesti in uravanavanje spalnega cikla.