Most čez Muro

Avtocestni odsek od Vučje vasi do Murske Sobote se začne v priključku Vučja vas na regionalni cesti R1-230 in se nato v blagem loku usmeri proti reki Muri, ki jo prečka z 833 metrov dolgim mostom. Po premostitvi reke Mure se pri naselju Mali Bakovci usmeri proti vzhodu in v dolgem loku preko kmetijskih površin poteka vse do razbremenilnika Ledave.^[2]

Most čez Muro
Uradno ime	Most čez Muro
Namemba	Avtocestni most
Prehod	Reka Mura
Lokacija	AC Vučja vas - Beltinci, Slovenija
Vzdrževalec	DARS
Projektant	Inženirski biro Ponting, Maribor. Vodja projekta in odgovorni projektant: Viktor Markelj, gradbeni inženir
Tehnični projektant	DDC svetovanje in inženiring, Ljubljana
Tip mostu	Kontinuirana prednapeta AB konstrukcija
Material	beton, jeklo
Skupna dolžina	2 x 833 metrov
Širina	27,92 m
Najdaljši razpon	80 metrov
Število razponov	30 + 10 x 40 + 50 + 80 + 50 + 4 x 40 + 34 + 26
Konstruktor	GIZ Gradis, Gradbeno podjetje Ljubljana d.d.
Začetek gradnje	November 2000
Konec gradnje	Oktober 2003
Stroški gradnje	Slovenski tolar 3,040 milijarde (z DDV, oktober 2003)[1]
Odprtje	30. oktobra 2003
Koordinati	46°36′26.19″N 16°7′43.88″E

Pred izgradnjo prvega odseka pomurske štiripasovne avtoceste je bilo Prekmurje povezano s Slovenijo s tremi cestnimi mostovi za dvosmerni promet preko reke Mure (Petanjci pri Radencih, Veržej in Razkrižje), z enim železniškim mostom pri Vržeju na progi Ljutomer-Murska Sobota, za krajevne potrebe pa še vedno obratuje nekaj rečnih brodov. Izgradnja avtoceste A5 Maribor-Lendava, z mostom preko Mure na odseku Vučja vas-Beltinci, ima zato tudi zgodovinski značaj, ker odpira hitro, kvalitetno in trajno povezavo Prekmurja s Slovenijo in krepi kohezijo slovenskega nacionalnega prostora. ^[1]

Osnovni podatki

Most je oblikovan kot lahka in v prostor zelo subtilno položena konstrukcija, ki se izgublja v zelenju poplavne ravnice. Poplavni del preide most z 17 enakomernimi manjšimi razponi, samo reko Muro pa z razponi 50 + 80 + 50, ki so nekakšna izjema v ritmu manjših razponov. Izbrana geometrija je omogočila, da se uporabi tehnologija narivanja, ki je znana po kvaliteti tako zgrajene konstrukcije in po ekonomičnosti. Izbrani razponi (40 m) in izbrana višina konstrukcije (2,80 m) so omogočili uporabo narivanja po vsej dolžini mostu, tudi preko glavnih razponov. Na glavnem razponu je bila uporabljena prednapeta zunanja zatega, ki statično deluje kot elastična podpora.^[1]

V sklopu izgradnje avtocestnega odseka Vučja vas - Beltinci je bila na desni strani mosta čez Muro (gledano iz smeri Vučje vasi) zgrajena 30 metrov visoka kovinska konstrukcija z elektronskim prikazovalnikom, ki prikazuje informacije o stanju na avtocestah, hkrati pa predstavlja obeležje najdaljšega mosta v Sloveniji, 833 metrov dolgega mosta čez reko Muro.^[2]

Leta 2004 je vodja projekta in odgovorni projektant Viktor Markelj za most čez Muro prejel nagrado Inženirske zbornice Slovenije.

Osnovni podatki
velikost	dolžina 833 m, širina 27,92 m, površina 23.257 m²
prometna površina	dvojno dvopasovno vozišče
čas gradnje	november 2000 - oktober 2003
pogodbena vrednost	3.040 milijarde slovenskih tolarjev
temeljenje	betonski piloti premera 1,2 m
Poraba glavnih materialov
beton	25.100 m³
armaturno jeklo	4.120,89 ton
visokovredno jeklo za kable	486.588 kg

Sklici

1. Ašanin Gole, Pedja (2004). »Viadukti in mostovi na slovenskih avtocestah. 2004, 106-113«.
2. »Avtocesta Vučja vas - Murska Sobota predana prometu«. DARS. 30. oktober 2003. Pridobljeno 31. maja 2020.

Viri

• DARS