Monero
From Wikipedia, the free encyclopedia
Monero ( /məˈnɛroʊ/; kratica XMR) je decentralizirana kriptovaluta. Uporablja javno distribuirano knjigo transakcij s tehnologijo za izboljšanje zasebnosti, ki zakriva transakcije, da bi dosegli anonimnost in zamenljivost. V omrežju lahko izda transakcije vsakdo, opazovalci pa ne morejo razbrati zneskov transakcij ali naslovov.
Monero | |
---|---|
![]() | |
Enote | |
Množina: | moneri |
Trgovalni simbol: | XMR |
Natančnost: | 10−12 |
Podenote: | |
1⁄1000 | millinero |
1⁄7006100000000000000♠1000000 | micronero |
1⁄7009100000000000000♠1000000000 | nanonero |
1⁄7012100000000000000♠1000000000000 | piconero[1] |
Razvoj | |
Prvotni avtor(ji): | Nicolas van Saberhagen |
Predstavitveni dokument: | "CryptoNote v 2.0" |
Začetna objava: | 18. april 2014 (2014-04-18) |
Zadnja izdaja: | 0.18.1.2 / 29. september 2022 (2022-09-29) |
Shramba kode: | github.com/monero-project/ |
Stanje razvoja: | dejavno |
Operacijski sistem: | Linux, Windows, macOS, Android, FreeBSD |
Izvorni model: | FOSS |
Licenca: | MIT License |
Spletno mesto: | getmonero.org |
Denarnica | |
Shema časovnega žigosanja: | dokaz o delu |
Zgoščevalna funkcija: | RandomX |
Nagrada za blok: | XMR 0,6 |
Čas bloka: | 2 minuti |
Raziskovalec blokov: | xmrchain.net |
Količina v obtoku: | ~XMR 18,21 milijona |
Omejitev obtoka: | neomejeno |
Monero je bil prvič izdan leta 2014. Protokol je odprtokoden in temelji na protokolu CryptoNote, ki ga je leta 2013 prvič opisal Nicolas van Saberhagen. Kriptografska skupnost je ta koncept uporabila za zasnovo monera in je vzpostavila njegovo glavno omrežje leta 2014. Monero uporablja za zakritje podatkov o transakciji [[krožni podpis|krožne podpise], dokaze z ničelnim vedenjem, »zakrite naslove« in načine za zakritje IP-naslovov. Te možnosti so vgrajene v protokol, čeprav upoorabniki lahko delijo svoje ključe, če želijo tretjim osebam omogočiti pregled transakcij. Za izdajo novih kovancev in spodbujanje rudarjev za zaščito omrežja in potrjevanje transakcij uporablja zgoščevalno funkcijo dokaza o delu RandomX. RandomX je zasnovan tako, da je odporen proti ASIC-rudarjenju.
Monero ima tretjo največjo skupnost razvijalcev kriptovalut, za bitcoinom in ethereumom. Njegove zasebnostne lastnosti privlačijo ciferpankerje in uporabnike mehanizmov zasebnosti, ki pri bolj priljubljenih kriptovalutah niso na vojo. Vse več se uporablja v nelegalnih dejavnostih, kot so pranje denarja, plačila na temnem trgu, plačilazaradi izsiljevalskega programja in kriptougrabitve Ameriška Služba za notranje prihodke (IRS) je objavila nagrade za ponudnike, ki lahko razvijejo tehnike sledenja monera.[2]