Možganska skorja
From Wikipedia, the free encyclopedia
Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih. Pokriva velike in male možgane in se deli v levo in desno poloblo. Ima ključno vlogo pri pomnennju, pozornosti, zaznavnem zavedanju, mišljenju, govoru in zavesti. Sestoji iz do šestih vodoravnih plasti, od katerih ima z vidika nevronov in povezljivosti vsaka drugačno sestavo. Debela je od 2 do 4 milimetrov.[1]
Možganska skorja | |
---|---|
Podrobnosti | |
Del | Telencefalon |
Identifikatorji | |
Latinsko | Cortex cerebri |
MeSH | D002540 |
NeuroNames | 39 |
NeuroLex ID | birnlex_1494 |
TA | A14.1.09.003 A14.1.09.301 |
FMA | 61830 |
Anatomska terminologija |
V konserviranih možganih ima skorja sivo barvo, zato jo imenujemo tudi »siva substanca«. V nasprotju s sivo substanco, ki jo tvorijo nevroni in njihova nemielinizirana vlakna, tvorijo belo substanco pod njo predvsem mielinizirani nevriti, ki med seboj povezujejo nevrone v različnih delih skorje in nevrone v drugih delih osrednjega živčevja.
Površina možganske skorje je pri velikih sesalcih zvita; tako sta v brazdah, imenovanih »sulkusi«, skriti tudi dve tretjini skorje človeških možganov. Filogenetsko najpoznejši del možganske skorje, neokorteks (tudi izokorteks) je diferenciran v šest vodoravnih plasti. Starejši del skorje, hipokampus (tudi arhikorteks), ima največ tri celične plasti, in se deli v podpolja. Nevroni v različnih plasteh se navpično povezujejo v drobna mrežja, imenovana kortikalni stebrički. Različna neokortikalna arhitektonska polja (Brodmanove aree) se medsebojno razlikujejo v debelini plasti, prevladujočem celičnem tipu in v drugih vidikih, npr. nevrokemičnih označevalcih.