![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Mj%25C3%25B8sa_1.jpg/640px-Mj%25C3%25B8sa_1.jpg&w=640&q=50)
Mjøsa
From Wikipedia, the free encyclopedia
Mjøsa je največje norveško jezero, pa tudi eno najglobljih jezer na Norveškem in v Evropi. Je četrto najgloblje jezero na Norveškem. Leži v južnem delu Norveške, približno 100 kilometrov severno od mesta Oslo. Njegov glavni pritok je reka Gudbrandsdalslågen, ki priteka s severa in predstavlja približno 85 % celotne oskrbe Mjøsa, medtem ko preostanek prihaja iz več rek različnih velikosti. Edina reka, ki teče iz Mjøse, je Vorma, na skrajnem jugu Minnesunda. Skupna povodna površina ob iztoku je 16.568 km², povprečni odtok pa 330 m³/s. Pritoki bi teoretično potrebovali 5,6 let, da bi napolnili jezero. S povprečno globino približno 150 metrov je večina količine jezera pod morsko gladino. Povprečni odtok jezera (merjen od 1931–1982) je 316 kubičnih metrov na sekundo, kar je približno 9.959.000.000 kubičnih metrov na leto. Mjøsa vsebuje približno 56 kubičnih kilometrov vode v primerjavi s 15 kubičnimi kilometri v jezeru Røssvatnet, drugem največjem jezeru po prostornini na Norveškem.
Mjøsa | |
---|---|
![]() Zračni posnetek | |
Lega | Innlandet in okrožje Viken |
Glavni dotoki | Gudbrandsdalslågen |
Glavni odtoki | Vorma |
Države porečja | Norveška |
Maks. dolžina | 117 km |
Maks. širina | 15 km |
Površina | 369 km² |
Povp. globina | 150-153 m |
Maks. globina | 453 m[1] |
Količina vode | 56,24 km³ |
Gladina (n.m.) | 121-124 m |
Otoki | Helgøya |
Naselja | Hamar, Gjøvik, Lillehammer |
Viri | Norwegian Water Resources and Energy Directorate (NVE)[2][3] |
Z nadmorsko višino približno 121 metrov globina Mjøse pomeni, da je najgloblji del kotline približno 332 metrov pod morsko gladino. To je nižje od najgloblje točke morskega zaliva Kattegat in nižje od velike večine Skagerraka ob južni obali Norveške. Mjøsa ima večjo povprečno globino kot Severno in Baltsko morje.
Thomas Robert Malthus je leta 1799 potoval po Norveški in njegovi dnevniki s potovanja vključujejo opis Mjøse. Malthus je zapisal, da se Mjøsa pojavlja kot jezero in reka, ker so obale opredeljene z gorami in kjer se dolina razširi, voda napolni prostor. Pod Minnesundom je jezero videti kot reka in se po Malthusu na zemljevidu imenuje Vorma.[4]