Innlandet
From Wikipedia, the free encyclopedia
Innlandet je okrožje na Norveškem.[1] Ustanovljeno je bilo 1. januarja 2020[2] z združitvijo starih okrožij Oppland in Hedmark (občini Jevnaker in Lunner sta bili na isti datum preneseni v sosednje okrožje Viken). Novo okrožje ima površino 52.113 kvadratnih kilometrov in je drugo največje okrožje na Norveškem za okrožjem Troms og Finnmark.[3]
Innlandet | ||
---|---|---|
Okrožje | ||
Atnsjøen in Rondane | ||
| ||
Koordinati: 61.5°N 10.666667°E / 61.5; 10.666667 | ||
Država | Norveška | |
Glavno mesto | Hamar | |
Površina | ||
• Skupno | 52.072 km2 | |
• Kopno | 49.391 km2 | |
• Voda | 2.681 km2 5,1% | |
Najvišja | 2.469 m | |
Najnižja | 120 m | |
Prebivalstvo (2021) | ||
• Skupno | 370.603 | |
• Gostota | 7,1 preb./km2 | |
Demonim | Innlending | |
Spletna stran | innlandetfylke.no |
Ime okrožja pomeni 'notranjost', kar odraža, da je okrožje edino kopno na Norveškem. Okrožje pokriva približno 17 % celotne površine celinskega dela Norveške. Razteza se od okraja Viken in regije Oslo na jugu do okrožja Trøndelag na severu. Na severozahodu okrožje meji na Møre og Romsdal in na zahodu na okrožje Vestland. Na vzhodu okrožje meji na švedski okrožji Värmland in Dalarna.
V severnem in zahodnem delu okrožja prevladujejo gorata območja Rondane, Dovrefjell in Jotunheimen. Gora Galdhøpiggen je v delu Innlandeta v Jotunheimenu in je z 2469 m najvišja gora na Norveškem. Vzhodni in južni del sestavljajo predvsem gozdovi in kmetijska zemljišča. Mjøsa, največje norveško jezero, je na južnem koncu Innlandeta, skozi okrožje pa teče tudi Glomma, najdaljša reka na Norveškem.
Kmetijstvo in gozdarstvo sta dve pomembni gospodarski panogi v okrožju s približno 20 % norveške kmetijske proizvodnje[4] in približno 40 % lesa.[5]
Zimske olimpijske igre 1994 so potekale v Lillehammerju, drugem največjem mestu v okrožju Innlandet.