Mimar Sinan
Osmanski arhitekt in urbanist (1490–1588) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Mimar Sinan (osmanskoturško خواجه معمار سنان آغا, latinizirano: Mi'mâr Sinân, turško Mimar Sinan) je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Mimar Sinan | |
---|---|
Rojstvo | cca. 1490[1] Ağırnas[d][2] |
Smrt | 17. julij 1588({{padleft:1588|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[2] Konstantinopel[2] |
Poklic | arhitekt |
Podpis |
Bil je odgovoren gradnjo za več kot tristo velikih javnih in drugih skromnejših objektov, na primer šol. Njegovi učenci so kasneje zgradili Mošejo sultana Ahmeda v Carigradu in Stari most v Mostarju.
Kot sin armenskega ali grškega kamnoseka in tesarja[3] je dobil tehnično izobrazbo in postal vojaški inženir. Imel je uspešno vojaško kariero in hitro napredoval v prvega častnika in zatem poveljnika janičarjev s častnim nazivom Sinan.[4] Svoje arhitekturne in inženirske sposobnosti je izpopolnjeval na vojnih pohodih in postal strokovnjak za gradnjo vseh vrst utrdb in vojaške infrastrukture, kot so ceste, mostovi in akvadukti. Približno pri petdesetih letih je bil imenovan za glavnega sultanovega arhitekta in svoje tehnično znanje, pridobljeno v vojski, uporabil za ustvarjanje čudovitih verskih in posvetnih zgradb.[5] Na tem položaju je ostal skoraj petdeset let.
Njegova velika mojstrovina je Selimova mošeja v Odrinu, najbolj znana mojstrovina pa mošeja Sulejmanija v Carigradu. Bil je vodja obširnega vladnega oddelka za gradnje in izšolal veliko slavnih pomočnikov, vključno s Sedefkar Mehmed Ago, arhitektom mošeje sultana Ahmeda v Carigradu (Modra mošeja), in Mimarjem Hajrudinom, arhitektom Starega mostu v Mostarju. Mimar Sinan velja za največjega arhitekta klasičnega obdobja osmanske arhitekture, primerljivega z Michelangelom, njegovim sodobnikom na Zahodu.[6][7] Michelangelo in njegovi načrti za baziliko sv. Petra v Rimu so bili v Carigradu dobro znani, saj je Visoka porta Leonarda da Vincija in Michelangela leta 1502 oziroma 1505 povabila v Carigrad, da bi predložila načrte za most preko Zlatega roga.[8] Dela Mimarja Sinana spadajo med najvplivnejše zgradbe v zgodovini[9] in arhetip osmanske arhitekture.