Mikenska doba
grška civilizacija v pozni bronasti dobi / From Wikipedia, the free encyclopedia
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem). Je prva napredna civilizacija v celinski Grčiji s svojimi veličastnimi državicami, mestno ureditvijo, umetniškimi deli in pisavo. [1] Med nastalimi središči so bili najbolj opazni Pilos, Tirint, Mideja na Peloponezu, Orhomen, Tebe, Atene v osrednji Grčiji in Jolk v Tesaliji. Najpomembnejše mesto so bile Mikene v Argolidi, po katerih je kultura tega obdobja dobila ime. Mikenci in mikenska vplivna naselja so bila tudi v Epirju, [2][3] Makedoniji, [4][5] na otokih v Egejskem morju, na obali Male Azije, Levantu,[6] Cipru, [7] Italiji. [8]
Obdobje | bronasta doba |
---|---|
Datumi | okoli 1600 do okoli 1100 pr. n. št. |
Prednik | minojska doba |
Naslednik | grška temna doba |
Zgodovina Grčije | |
---|---|
Neolitska Grčija | 7000–3200 pr. n. št. |
Minojska doba | 2200–1450 pr. n. št. |
Mikenska doba | 1600/1550–1200/1120 pr. n. št. |
Grška temna doba | 1200/1120–776 pr. n. št. |
Arhaična Grčija | 776–500 pr. n. št. |
Klasična Grčija | 500–323 pr. n. št. |
Helenistična Grčija | 323–146 pr. n. št. |
Rimska Grčija | 146 pr. n. št.–324 n. št. |
Bizantinsko cesarstvo | 324–1453 |
Osmanska Grčija | 1453–1832 |
Moderna Grčija | po 1832 |
Teme | |
Grški jezik | Grška književnost |
Vojaška zgodovina | Imena Grkov |
Mikenski Grki so uvedli nekaj novosti v inženirstvu, arhitekturi in vojaški infrastrukturi, medtem ko je bilo trgovanje na prostranih območjih Sredozemlja bistveno za mikensko gospodarstvo. Njihova zlogovna linearna pisava B ponuja prve zapise grškega jezika, njihova religija je že poznala več božanstev, ki jih lahko najdemo tudi v olimpskem panteonu. Mikenska Grčija je bila bojevniška elitna družba in je bila sestavljena iz mreže palačnih držav, ki so se razvile v togo hierarhični, politični, socialni in gospodarski sistem. Na čelu te družbe je bil kralj, znan kot anaks. Mikenska Grčija je propadla z zlomom bronastodobne kulture v vzhodnem Sredozemlju, ki ji je sledila tako imenovana grška temna doba, prehodno obdobje do arhaične Grčije, ko so bile večje spremembe, od centralizirane palačne do decentralizirane oblike socialno-gospodarske organizacije (skupaj s široko uporabo železa).[9] O koncu civilizacije so različne teorije, med njimi tudi dorska selitev ali dejavnosti, povezane z ljudstvi z morja, pa tudi teorije o naravnih nesrečah in podnebnih spremembah. Mikenska doba je postala zgodovinska podlaga za grško književnost in mitologijo, tudi Trojanski epski ciklus.