Medinet Madi

Medinet Madi je arheološko najdišče v jugozahodnem Fajumu, Egipt, z ostanki grško-rimskega mesta templjem boginje-kobre Renenutet. Ustanovljeno je bilo v obdobju Amenemheta III. in Amenemheta IV. (1855–1799 pr. n. št.). V grško-rimskem obdobju se je razširilo in polepšalo. V Srednjem kraljestvu se je imenovalo Dža, v grško-rimskem obdobju pa Narmutis.

Medinet Madi ماضي
Ruševine templja v Medinet Madiju
Medinet Madi Geografska lokacija: Egipt
Lokacija	Egipt
Regija	Fajum
Koordinati	29°11′35″N 30°38′32″E
Tip	naselje
Dolžina	1000 m
Širina	600 m
Zgodovina
Zgradil	Amenemhet III., Amenemhet IV.
Ustanovljeno	19. stoletje pr. n. št.
Opuščeno	9. stoletje
Obdobje	od bronaste dobe do arabske zasedbe Egipta
Kulture	egipčanska, grško-rimska
Druge informacije
Stanje	v ruševinah

Mesto

Kartuša A,enemheta III. v Medinet Madiju

V Srednjem kraljestvu se je mesto imenovalo Dža. Iz tega obdobja je znan samo dobro ohranjen Renenutetin tempelj, ki je deloval še v Novem kraljestvu. V templju je svoj spomenik postavil faraon Merneptah (1213–1203 pr. n. št.) iz Devetnajste dinastije, potem pa je bilo mesto opuščeno.

Ponovna naselitev so je zgodila v ptolemajskem obdobju. Mesto je takrat merilo približno 1000x600 m in imelo mrežo urejenih ulic.^[1] Glavni templji so bili v zahodnem delu mesta. Od severa proti jugu je vodila dolga obredna cesta. Mesto ni bilo nikoli obzidano. V Dioklecijanovem času je bil severno od mesta zgrajen kastrum, trdnjava velikosti 50 m z glavnim vhodom na južni strani. Na vseh vogalih so bili obrambni stolpi.^[2] V trdnjavi je bila nastanjena IV. nubijska kohorta. V bizantinskem obdobju se je prebivalstvo preselilo v južni del mesta. Zgrajenih je bilo več cerkva. Po arabski okupaciji Egipta je bilo mesto še naseljeno do 9. stoletja, potem pa dokončno opuščeno.^[3]

Templji

Renenutetin tempelj (tempelj A)

Prizor na vzhodni steni zahodne kapele: Amenemhet III. pred Renenutet

Notranji del templja je zgrajen iz temnega peščenjaka. V njem je manjše preddverje s papirusnimi stebri, ki vodi v svetišče s tremi kapelami. Na enem od stebrov je ime Amenemheta III., na drugem Amenemheta IV., na obeh pa je tudi ime boginje Renenutet.^[4] V osrednji kapeli je velik boginjin kip, ob njem pa kipa omenjenih faraonov. Boginjino ime je zapisano kot Živa Renenutet Džaja.

Na stenah templja so reliefi s podobami faraonov in bogov.^[5] Zahodna kapela je posvečena Renenutet,^[6] srednja Renenutet in Sobeku, vzhodna pa predvsem Renenutet.^[7] Ptolemajski deli templja vsebujejo tlakovano obredno pot, ki vodi v portik in prečni vestibul.

Nenavadno dobro ohranjenost templja so arheologi pripisali predvsem njegovi osamljenosti.

Tempelj B

Tempelj B stoji za templjem A. Vhod vanj je na severni strani. Pred njim je veliko dvorišče, zasnova pa je podobna templju A. Ima tri kapele. Posvečen je Izidi-Termutis (Termutis je grško ime boginje Renenutet). Dekoracija templja ni dokončana. V templju je samo nekaj slabo ohranjenih in nedokončanih reliefov.^[8]

Tempelj C

Glavna kapela templja C

Tempelj C je bil posvečen kultu dveh mumificiranih krokodilov. Zgrajen je bil v ramzeškem obdobju in je dobro ohranjen. Raziskan je bil v letih 1995 do 1999.

Tempeljski kompleks je bil dejaven še v 4. stoletju n. št. in nato opuščen.^[9]

Sklici

1. Paolo Davoli. L'archaeologia urbana nel Fayoum id età ellenistica e romana. Neapelj, 1998. str. 223.
2. Bresciani, Giammarusti. I templi di Medinet Madi nel Fayum. str. 31-39.
3. Edda Bresciani, Ali Radwan, Antonio Giammarusti, Hisham el-Leithy. Medinet Madi, Archaeological Guide. Verona, 2010. str. 14-15. ISBN 9788887177893.
4. Bresciani in Giammarusti, str. 78.
5. Bresciani in Giammarusti, str. 80.
6. Bresciani in Giammarusti, str. 91-95.
7. Bresciani in Giammarusti, str. 96-102.
8. Bresciani in Giammarusti, str. 159-167.
9. Edda Bresciani, Ali Radwan, Antonio Giammarusti, Hisham el-Leithy. Medinet Madi, Archaeological Guide, Verona 2010. str. 44-47. ISBN 9788887177893.