Matija Čopslovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik / From Wikipedia, the free encyclopedia Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem. Nagrobnik Matije Čopa iz črnega lesnobrdskega apnenca na ljubljanskem Navju. Po ideji slikarja Matevža Langusa je podstavek oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa stoji odbit grški steber, ki predstavlja minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta pripeta pozlačena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter bršljanova veja. Nagrobnik je najverjetneje izdelal kamnosek Ignacij Toman. Leta 1840 je France Prešeren zložil naslednji napis, ki je vklesan v podstavek: Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene Mu bile so ure, ko njim služil ni; Mladenčam v Reki, Lvovu in v Ljubljani Netruden učbenik je um vedril; Ako bi daljši časi bli mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave Buditi rod - odnese val ga Save!. Ob vznožju stebra je izvorno, pred prestavitvijo nagrobnika leta 1925, stala odprta knjiga, na stebru pa je sedela sova, kot simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov. Podatki na hitro Rojstvo, Smrt ...Matija ČopRojstvo26. januar 1797({{padleft:1797|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2]ŽirovnicaSmrt6. julij 1835({{padleft:1835|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[2] (38 let)TomačevoNarodnost SlovenecDržavljanstvo Avstrijsko cesarstvoPoklicjezikoslovec, literarni zgodovinar, literarni kritik, bibliotekarZapri
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem. Nagrobnik Matije Čopa iz črnega lesnobrdskega apnenca na ljubljanskem Navju. Po ideji slikarja Matevža Langusa je podstavek oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa stoji odbit grški steber, ki predstavlja minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta pripeta pozlačena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter bršljanova veja. Nagrobnik je najverjetneje izdelal kamnosek Ignacij Toman. Leta 1840 je France Prešeren zložil naslednji napis, ki je vklesan v podstavek: Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene Mu bile so ure, ko njim služil ni; Mladenčam v Reki, Lvovu in v Ljubljani Netruden učbenik je um vedril; Ako bi daljši časi bli mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave Buditi rod - odnese val ga Save!. Ob vznožju stebra je izvorno, pred prestavitvijo nagrobnika leta 1925, stala odprta knjiga, na stebru pa je sedela sova, kot simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov. Podatki na hitro Rojstvo, Smrt ...Matija ČopRojstvo26. januar 1797({{padleft:1797|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2]ŽirovnicaSmrt6. julij 1835({{padleft:1835|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[2] (38 let)TomačevoNarodnost SlovenecDržavljanstvo Avstrijsko cesarstvoPoklicjezikoslovec, literarni zgodovinar, literarni kritik, bibliotekarZapri