![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ad/Marko_Car.jpg/640px-Marko_Car.jpg&w=640&q=50)
Marko Car
From Wikipedia, the free encyclopedia
Marko Car, srbski književnik, književni zgodovinar, potopisec, kritik in esejist, * 30. avgust 1859, Herceg Novi, † 1. november 1953, Beograd.
Marko Car | |
---|---|
![]() Marko Car leta 1885 | |
Rojstvo | 30. avgust 1859({{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) Herceg Novi |
Smrt | 1. december 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (94 let) ali 11. januar 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] (93 let) Beograd |
Državljanstvo | ![]() |
Poklic | pisatelj, literarni kritik |
Osnovno šolo je končal v rojstnem kraju, pet razredov gimnazije pa leta 1879 v Kotorju. Tega leta se je preselil v Zadar, kjer je živel do 1919. Po italijanski okupaciji Zadra in okolice se je odselil v Beograd kjer je bil do upokojitve zaposlen na Ministrstvu za šolstvo. Leta 1941 je iz okupiranega Beograda preko Zadra odšel v Italijo, jeseni 1944 pa se je iz Barija vrnil v osvobojeni Beograd. Leta 1924 je postal dopisni član Srbske kraljeve akademije, od leta 1937 do 1941 pa je bil predsednik Srbske književne zadruge.
Piasl je kritične študije o dalmatinskih pisateljih novejše dobe, književne portrete in eseje o francoski, italijanski in jugoslovanski književnost. Ukvarjal se je tudi z estetskimi in jezikovnimi vprašanji: O jeziku in slogu in drugo. Ostala dela:trilogija Moje simpatije; pripovedke Naše primorje, Z morja in primorja; potopisi Benetke, Skozi Umbrijo in Toskano, Od Jadrana do Balkana.