![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Kaiserin_Maria_Theresia_%2528HRR%2529.jpg/640px-Kaiserin_Maria_Theresia_%2528HRR%2529.jpg&w=640&q=50)
Marija Terezija
avstrijska nadvojvodinja, češka in ogrska kraljica ter svetorimska cesarica soproga / From Wikipedia, the free encyclopedia
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Marija Terezija | |
---|---|
Kraljica Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Bosne, Romanije, Srbije, Bolgarije, Kumanije in Galicije. Nadvojvodinja Avstrije, vojvodinja Burgundije, Brabanta, Milana, Štajerske, Koroške, Kranjske, Mantove, Firenc, Parme, Limburgije, Luksemburga, Geldrije, Würtenberga, Utrechta in Šlezije... | |
![]() | |
Vladanje | 20. oktober 1740 - 29. november 1780 |
Predhodnik | Karel VI. |
Naslednik | Jožef II. |
Rojstvo | 13. maj 1717({{padleft:1717|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][…] Hofburg, Nadvojvodina Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo |
Smrt | 29. november 1780({{padleft:1780|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (63 let) Dunaj, Nadvojvodina Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo[3][4] |
Pokop | Vladarska kripta, Dunaj |
Potomci | Nadvojvodinja Marija Elizabeta nadvojvodinja Marija Ana nadvojvodinja Marija Karolina Jožef II., rimsko-nemški cesar Marija Kristina, vojvodinja Tešenska nadvojvodinja Marija Elizabeta nadvojvoda Karel Jožef nadvojvodinja Marija Amalija Lepold II., rimsko-nemški cesar in toskanski nadvojvoda nadvojvodinja Marija Karolina nadvojvodinja Marija Ivana Gabrijela nadvojvodinja Marija Jožefa kraljica Marija Karolina nadvojvoda Ferdinand Karel Habsburško- Esteški Marija Antonija (Antoinetta), francoska kraljica nadvojvoda Maksimiljan Franc, kölnski volilni knez |
Rodbina | Habsburško-Lotarinška |
Oče | Karel VI., rimsko-nemški cesar |
Mati | Elizabeta von Braunschweig-Wolfenbüttel |
Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štiridesetletnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI..
V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok, od tega je bilo 11 deklet, 10 od teh pa se je imenovalo Marija. Najmlajša med njimi je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI., Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antonietto.