Mappa Mundi iz Hereforda
From Wikipedia, the free encyclopedia
Herefordska Mappa Mundi je srednjeveški zemljevid znanega sveta (latinsko mappa mundi), oblike, ki izhaja iz vzorca T in O, iz ok. 1300. Arheološki učenjaki verjamejo, da zemljevid izvira iz vzhodne Anglije v Yorkshiru ali Lincolnshiru, preden so ga prepeljali proti zahodu v Herefordsko stolnico v Herefordshiru, kjer je ostal vse od takrat.[1] Razstavljen je v Herefordski stolnici v Herefordu v Angliji.[2] To je največji srednjeveški zemljevid, ki še obstaja. Večji mappa mundi, zemljevid Ebstorf, je bil uničen med zavezniškm bombardiranjem leta 1943, a so ohranjene njegove fotografije.
Mappa Mundi iz Hereforda je brez upoštevanja več let visela na steni hodnika kora v stolnici. V težavnih časih Commonwealtha je bil zemljevid položen pod tla škofa Audley's Chantry, kjer je ostal nekaj časa skrit. Leta 1855 so ga očistili in popravili v Britanskem muzeju. Med drugo svetovno vojno so mappa mundi in druge dragocene rokopise iz stolnične knjižnice v Herefordu iz varnostnih razlogov hranili drugje in jih leta 1946 vrnili v zbirko.[3]
Leta 1988 je finančna kriza v škofiji Hereford povzročila, da sta dekan in kapitelj predlagala prodajo mappa mundi.[4] Po številnih polemikah, velikih donacijah Spominskega sklada nacionalne dediščine, Paul Getty in člani javnosti so zemljevid obdržali v Herefordu in dovolili gradnjo nove knjižnice, ki jo je zasnoval sir William Whitfield, da bi hranili zemljevid in pridružene knjižnico stolnice in cerkve Vseh svetih. Nova stavba knjižnice v jugovzhodnem kotu stolnice je bila odprta leta 1996. Odprto dostopna digitalna slika zemljevida visoke ločljivosti z več kot 1000 opombami o krajih in imenih je vključena med trinajst srednjeveških zemljevidov sveta, urejenih v projektu Virtual Mappa. Leta 1991 je bila lokomotiva britanske železnice razreda 31 št. 31405 na slovesnosti ob Herefordskem dnevu železnice imenovana Mappa Mundi.
Christopher de Hamel, strokovnjak za srednjeveške rokopise, meni, da zgodovinskega pomena zemljevida ni mogoče preceniti: »... je brez primere najpomembnejši in najbolj opevani srednjeveški zemljevid v kateri koli obliki, najimenitnejši ilustriran angleški rokopis katere koli vrste, in zagotovo največji ohranjeni slikovni rokopis iz trinajstega stoletja.«[5] Zemljevid je bil ustvarjen z namenom, da bi ga cenili kot zapleteno umetniško delo in ne kot navigacijsko orodje.