Makedonci v Bolgariji

Makedonci v Bolgariji ali Pirinski Makedonci so narodna manjšina, ki pretežno živi v Blagoevgradski oblasti (makedonsko:Pirinska Makedonija), ki je del Makedonske regije. V bolgarskem popisu prebivalstva iz leta 2001, se je 5,071 ljudi opredelilo za Makedonce.^[2] Makedonci so trenutno nepriznana manjšina, kot narodna manjšina pa so bili priznani v letih 1947 do 1958. V tem obdobju je bolgarska vlada celo priznala makedonščino kot uradni jezik v Pirinski Makedoniji.^[3][4] Trenutna Bolgarska oblast trdi, da je bilo prebivalstvo Pirinske Makedonije prisiljeno opredeliti se za Makedonce, ker je tako zahtevala Sovjetska zveza, prav tako Bolgarija ne priznava obstoja Makedoncev kot naroda, saj meni, da je to zgolj regionalna in ne nacionalna opredelitev.

Makedonci Bolgarije ali
Pirinski Makedonci

Regije z večjim številom pripadnikov
Blagoevgradska oblast in Sofija [1]
Jeziki
Bolgarščina in Makedonščina
Religija
Pravoslavci

==Od priznanja do zanikanja manjšine==

Ponarejevanje popisnih rezultatov

Po ustanovitvi države južnih slovanov (Jugoslavija), sta se Jugoslovanski predsednik, Josip Broz Tito in Bolgarski predsednik Georgi Dimitrov dogovarjala o vstopu Bolgarije v federativno Jugoslavijo, s čim bi bili vsi južni slovani združeni v eni državi. Predpogoj Jugoslavije je bil, priznavanje Makedoncev na ozemlju Pirinske Makedonije in priključitev te, k narodni republiki Makedoniji. Bolgarske oblasti so k temu privolile, in priznale Makedonce kot narod in makedonščino, kot jezik na območju Pirinske Makedonije. Ta pogoj je bil izpolnjen in tudi podpisan z Blejskim sporazumom, 1. Avgusta 1947. Novembra istega leta je Bolgarija potpisala sporazum o prijateljstvu z Jugoslavijo in sprejela učitelje iz Narodne republike Makedonije, ki bodo poučevali Makedonski jezik in zgodovino na območju Pirinske Makedonije.^[5][6][7][8]

Na zasedanju Bolgarske Kumunistične zveze leta 1958, po smrti predsednika Dimitrova, pride do preobrata glede političnih vidikov, kjer zaključijo da Makedonci ne obstajajo in pravtako ne obstaja Makedonski jezik. Jezik je bil izobčen iz uporabe učitelji pa izgnani iz Bolgarije.^[9] Od leta 1958, Bolgarija zanika obstoj Makedoncev in manjšine s tem imenom na njihovem ozemlju. V obdobju desetih let je število Makedoncev iz 178,862 ljudi padlo na 8,700 ljudi.^[8][9]

• Leta 1946 se je 169,544 ljudi, opredelilo za Makedonce. Od tega 160,541, ljudi iz Blagoevgradske regije.^[10]

Narodnost	Sandanski (Sveti Vrač)	%	Petrič	%	Blagoevgrad (Gorna Đumaja)	%	Razlog	%	Goce Delčev (Nevrokop)	%	Skupaj	%
Makedonci	41 247	82,5%	42 047	91%	24 169	47%	23 837	60%	29 251	45,1%	160 541	63,64%
Bolgari	7 600	15,1%	2 927	6,4%	24 825	48,3%	5 066	12,8%	14 007	21,5%	54 425	21,5%
Pomaki	55	0,%	35	0,1%	874	1,7%	9 786	24,6%	18 174	27,9%	28 924	3,03%

• Leta 1956 se je 187,789 ljudi, opredelilo za Makedonce, od tega 178,862 prebivalcev Blagoevgradske regije.^[11][12]

Narodnost	Sandanski (Sveti Vrač)	%	Petrič	%	Blagoevgrad (Gorna Đumaja)	%	Razlog	%	Goce Delčev (Nevrokop)	%	Skupaj	%
Makedonci	55 373	89,5%	40 008	82,7%	30 561	52,2%	23 352	49,1%	29 586	45,8%	178 862	63,6%
Bolgari	4 630	7,5%	7 326	15,1%	25 492	43,5%	11 843	24,9%	11 675	18,1%	60 966	21,7%
Pomaki	19	0,0%	8	0,0%	911	1,6%	11 501	24,2%	20 266	31,4%	32 705	11,6%

SKUPAJ	Bolgari	Makedonci	Turki	Romi
7613109	6506541	187789	656052	197789
100%	85,47%	2,47%	8,62%	2,52%

• Leta 1992 se je 10,803 ljudi.opredelilo za Makedonce, predsednik Bolgarskega Helsinškega komiteja navaja številko, 25,000.^[13]
• Rezultati popisa prebivalstva iz leta 2001,v Blagoevgradski regiji.^[14].

Skupaj	Bolgari	Makedonci	Ostali
341173	286491	3117	51565
100%	83.97%	0.91%	15.12%

Veroizpoved

Veroizpoved Makedoncev v Bolgariji, je pravoslavje. Verniki koristijo usluge in cerkve bolgarske ekzarhije, saj makedonska cerkev nima predstavnika v Bolgariji. Nasplošno v Bolgariji prevladuje ateizem, zaradi strogega komunističnega sistema, ki je prepovedoval verizpoved, je v Bolgariji samo 800 duhovnikov.

Mediji in izobraževanje

Leta 1947 je bil ustanovljen tiskani medij, Pirinski Vestnik in tiskarna, Makedonska Kniga . To je bil del ukrepov, ki naj bi predstavljali krepitev makedonščine in makedonske kulture. Oba sta bila zaradi političnih razlogov ukinjena leta 1958, po zamenjavi politične oblasti.^[15][16] V začetku leta 1990, je bil ustanovljen novi časopis za makedonsko manjšino v Bolgariji, z imenom Narodna Volja . Sedež časopisa je v Blagoevgradu.

Makedoncem v Bolgariji ni omogočeno izobraževanje v maternem jeziku.

Kulturna in politična društva

Politična stranka OMO - Ilinden Pirin (Združena Makedonska Organizacija), se predstavlja kot stranka, ki zastopa Makedonsko manjšino v republiki Bolgariji. Leta 2007, je bila sprejeta v članstvo Evropske svobodne alianse. Bolgarsko ustavno sodišče jo je 29. Februarja 2000, izključilo iz bolgarskega političnega sistema, kot domnevno seperatistično stranko, ki si prizadeva za odcepitev Blagovgradske regije.^[17] 25. Novembra je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu obsodilo Bolgarijo zaradi kršenja pravic stranke in kršenja evropske konvencije o človekovih pravicah.^[18][19]

Po padcu komunističnega sistema v Bolgariji, je bilo ustanovljenih veliko strank in društev:^[13]

• Neodvisno Makedonsko društvo - Ilinden,
• Tradicionalno Makedonsko društvo - TMO,
• Združenje za napredek Pirinske Makedonije,
• Solidarnost borcev Pirinske Makedonije,
• Združenje za razvoj Pirinskih Makedoncev,
• Makedonska demokratska stranka - MDP,
• Ljudska akademija Pirinske Makedonije

Zunanje povezave

• OMO Ilinden-Pirin, Stran politične stranke OMO Ilinden - Pirin
• Center za dokumentiranje manjšin v jugovzhodni Evropi Arhivirano 2006-07-23 na Wayback Machine., študije Grškega Helsinškega monitorja za Makedonce v Bolgariji
• Narodna Volja, časopis za Makedonsko manjšino v Bolgariji
• Bolgarski dokumenti - Socijalni odnosi: Manjšine: Makedonci Arhivirano 2008-09-17 na Wayback Machine., Odprti družbeni arhivi, Budimpešta

Viri

2. Popis prebivalstva 2001
3. Bugajski, Janusz. (1995) Ethnic Politics of Eastern Europe, (New York, London: The Center for Strategic and International Studies).
4. Zang, Theodor (1991). “Selective Persecution of Macedonians in Bulgaria,” News from Helsinki Watch, No.2, 1991.
5. Niel Simpson, Macedonia;Its Disputed History,Aristoc Press.1994
6. Neil, Simpson (1994). Macedonia; Its disputed history. Aristoc Press. str. 89. ISBN 0646204629.
7. Ramet, Pedro (1989). Religion and Nationalism in Soviet and East European Politics. Duke University Press. str. 374. ISBN 0822308916.
8. Dragan Taškovski, Od priznanja do zanikanja, Cankarjeva založba, 1971 Ljubljana
9. War Report, Sofia, Skopje, and the Macedonian Question, No.35, July/August - 1995.
10. Hugh Poulton
11. Bates, Daniel. 1994. “What’s in a Name: Minorities, Identity and Politics in Bulgaria,” Identities, Vol.1, No.2, May 1994.
12. Creed, Gerald W. (1992). “The Ethnic Situation in Bulgaria,” Princeton Project of Ethnic Relations, Researches 1992, (Sofia: Club-90 Publishing House — in Bulgarian and in English).
13. »Center for Documentation and Information on Minorities in Europe - Southeast Europe (CEDIME-SE) - Macedonians of Bulgaria« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. julija 2006. Pridobljeno 29. septembra 2008.
14. popis 2001
15. Poulton, Hugh. (1995). Who Are the Macedonians? :107-108, (London: C. Hurst & Co.Ltd.).
16. Pribichevich, Stoyan (1982). Macedonia: Its People and History, (University Park: Pennsylvania State University Press).
17. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2008. Pridobljeno 29. septembra 2008.
18. »Obtožba Evropskega sodišča Bolgarije«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 29. septembra 2008.
19. Dve ECHR obsodbe Bolgarije kršenja človekovih in strankarskih pravic