Majna

Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji. Z dolžino 527 km (vključno z Weißer Main (Bela Majna), kot enim od izvirov - 574 km) je najdaljši desni pritok Rena in najdaljša reka, ki v celoti teče po ozemlju Nemčije (če sta Weser in Werra obravnavani kot dve različni reki, sta skupaj daljši). Največji mesti ob Majni sta Frankfurt ob Majni in Würzburg.

Majna Main
Reka Majna v Würzburgu
Položaj reke v Nemčiji
Lokacija
Države	Nemčija
Fizične lastnosti
Izvir	Zgornja Frankonija 50°5′11″N 11°23′54″E
⁃ nadm. višina	887 m Weißer Main 580 m Roter Main
Izliv	Ren, Mainz-Kostheim 49°59′40″N 8°17′36″E
⁃ nadm. višina	82 m
Dolžina	527 km
Površina porečja	27292 km2
Pretok	200 m³/s

Geografija

Majna teče skozi nemške dežele Bavarsko, Baden-Württemberg (kjer nekaj časa tvori mejo z Bavarsko) in Hessen. Njeno porečje tekmuje z Donavo za vodo, zato so mnoge izmed njenih meja identične tistim v Evropskim povodjem.

Majna izvira v bližini Kulmbacha v Frankovski z združevanjem dveh potokov, Rdeče Majne (Roter Main) in Bele Majne (Weißer Main). Rdeča Majna izvira v pogorju Frankovska Jura, dolga je 50 km in teče skozi Creussen in Bayreuth. Bela Majna izvira v gorah Fichtelgebirge in je dolga 41 km. V svojem zgornjem in srednjem delu teče po dolinah nemškega višavja. V spodnjem delu prehaja v nižavje (kotlina Hanau-Seligenstadt in planota Zgornjega Rena), kjer se v Wiesbadnu izliva v Ren. Večji pritoki Majne so Regnitz, Frankovska Saale, Tauber in Nidda.

Ime

Ime Main je keltskega izvora. Kelti so imenovali reko Moin ali Mogin. Ko so na začetku 1. stoletja prišli Rimljani so latinizirali ime v Moenus. Najstarejši dokument (kot Moenis) prinaša Pomponij Mela (kmalu po 43/44 n. št.) ^[1], kasnejše omembe najdemo, na primer pri Pliniju (Naturalis historia) ali Tacitu (Germania). Za izvor imena je treba upoštevati več razlag. Nekateri avtorji pripisujejo da indogermanska beseda mei pomeni 'voda' nazaj (glej latvijska maina ali litvansko maiva 'močvirje'), drugi pa za mauer ali zaun (moenia: .. Ringmauer). V srednjem veku je bila reka večinoma prenešena iz Moyn ali Moyne, ime Meyn pa se je najprej pojavilo v 14. stoletju.

Pogovorno se v glavnih narečij pojavljajo naslednja imena:

• Maa v Zgornji Frankovski,
• Mee v vzhodni Spodnji Frankovski,
• Moa območje Wertheimer, Miltenberger in okraj Aschaffenburg
• Maa Aschaffenburg
• Maa območje Seligenstadt, območje Frankfurt

Plovnost

Majna je plovna za ladje od izliva v Ren blizu Mainza in 396 km do Bamberga. Leta 1992 je bil dograjen kanal Ren-Majna-Donava in močna reguacija reke Altmühl. Majna je zajezena s 34 velikimi zapornicami (300 × 12 m), kar omogoča plovbo plovilom CEMT razreda V (110 m x 11,45 m) po celotni dolžini reke. 16 zapornic v sosednjem kanalu Ren-Majna-Donava in sami Donavi je enakih dimenzij.

Jezovi in zapornice

Jezovi vzdolž Majne

Vzdolž 380 km plovnega območja reke Majne, od sotočja z reko Regnitz v bližini Bamberga do Rena, obstaja 34 jezov in zapornic.^[2]

To so (po toku navzdol):

No.	Ime	Lokacija	Leto izgradnje	No.	Ime	Lokacija	Leto izgradnje
1	Viereth	Viereth-Trunstadt	1925	18	Steinbach	Lohr am Main	1939
2	Limbach	Eltmann]	1951	19	Rothenfels	Rothenfels (Marktheidenfeld)	1937
3	Knetzgau	Knetzgau] (Haßfurt)	1958	20	Lengfurt	Triefenstein	1937
4	Ottendorf	Gädheim]	1962	21	Eichel	Wertheim am Main	1937
5	Schweinfurt	Schweinfurt	1963	22	Faulbach	Wertheim am Main (Faulbach)	1935
6	Garstadt	Bergrheinfeld	1956	23	Freudenberg	Collenberg (Freudenberg (Baden)	1934
7	Wipfeld	Wipfeld	1950	24	Heubach	Großheubach] (Miltenberg)	1932
8	Gerlachshausen mit Volkach	Volkach (Schwarzach am Main)	1957	25	Klingenberg	Klingenberg am Main	1930
9	Dettelbach	Dettelbach	1959	26	Wallstadt	Kleinwallstadt (Großwallstadt)	1930
10	Kitzingen	Kitzingen	1956	27	Obernau	Niedernberg (Aschaffenburg)	1930
11	Marktbreit	Marktbreit (Frickenhausen am Main)	1955	28	Kleinostheim	Kleinostheim (Stockstadt am Main)	1920 1972
12	Goßmannsdorf	Ochsenfurt	1952	29	Krotzenburg	Hainburg (Großkrotzenburg)	1920 1983
13	Randersacker	Würzburg (Randersacker)	1950	30	Mühlheim (formerly Kesselstadt)	Maintal (Mühlheim am Main)	1920 1980
14	Würzburg	Würzburg	1954	31	Offenbach	Frankfurt ob Majni (Offenbach am Main)	1901 1957
15	Erlabrunn	Erlabrunn (Thüngersheim)	1935	32	Griesheim	Frankfurt ob Majni	1934
16	Himmelstadt	Himmelstadt	1939	33	Eddersheim	Hattersheim am Main (Kelsterbach)	1934
17	Harrbach	Karlstadt am Main (Gemünden am Main)	1939	34	Kostheim	Hochheim am Main (Ginsheim-Gustavsburg)	1886 1934

Hidroelektrarne

Večina jezov ob Majni imajo tudi turbine za proizvodnjo električne energije. Teh je 22.

Pritoki

Pritoki od izvira do izliva so:

Levi Regnitz Tauber Mümling

Desni Itz Frankonska Saale Aschaff Kahl Kinzig Nidda

• 
  Majn a v Franfurtu ponoči
• 
  Majna v Offenbachu
• 
  Sotočje z Renom pri Mainz-Kostheimu

Pristanišča in občine

Okoli Frankfurta je nekaj velikih pristanišč na celinskih vodah. Ker je reka v večjem delu zgornjega toka precej ozka, plovba z večjimi plovili in potisnimi konvoji zahteva veliko spretnosti.

Največji mesti ob Majni sta Frankfurt ob Majni in Würzburg. Majna preči tudi naslednje kraje in mesta: Burgkunstadt, Lichtenfels, Bad Staffelstein, Eltmann, Haßfurt, Schweinfurt, Volkach, Kitzingen, Marktbreit, Ochsenfurt, Karlstadt, Gemünden, Lohr, Marktheidenfeld, Wertheim, Miltenberg, Obernburg, Erlenbach / Main, Aschaffenburg , Seligenstadt, Hainburg, Hanau, Offenbach, Hattersheim, Flörsheim in Rüsselsheim.

Reka je dobila velik pomen kot bistven del evropskega koridorja VII, povezava celinskih plovnih poti od Severnega do Črnega morja.

Mainlinie

V zgodovinskem in političnem smislu pomeni Mainlinie severno mejo južne Nemčije s pretežno katoliškim prebivalstvom. Reka približno označuje južno mejo Severnonemške konfederacije, ustanovljene leta 1867 pod pruskim vodstvom kot predhodnice Nemškega cesarstva.

Rečni tok seveda ustreza tudi speyerjevi linija, izoglosi med srednjim in spodnjim nemškim narečjem, včasih popljuvanem kot Weißwurstäquator ('meja bele klobase').

Rekreacija

Križanje kolesarskih poti v Miltenbergu

Kolesarska pot ob Majni je velika nemška kolesarska povezava, ki poteka ob reki Majni. Je približno 600 km dolga in je bila prva daljinska kolesarska pot, ki je dobila v letu 2008 5 zvezdic, ki jih podeljuje Zvezni nemški kolesarski klub (ADFC - Allgemeiner Deutscher Fahrrad-Club). Začne se bodisi v Creußenu ali Bischofsgrünu in konča v Mainzu.^[3]

Znamenitost

Rimski tabor pri Marktbreitu (nemško Römerlager Marktbreit) je rimska legionarski tabor iz obdobja cesarja Avgusta.

Zanimivo je, ker do leta 1985 nikoli niso sumili, da je bila legionarska utrdba zgrajena tako daleč na severu na germanskem sovražnikovem ozemlju.

Nahaja v Spodnje frankovskem mestu Marktbreit ob reki Majni v okrožju Kitzingen v nemški deželi Bavarski.

Sklici

1. 3,30: De Chorographia 3,30 amnium in alias gentes exeuntium Danuvius et Rhodanus, in Rhenum Moenis et Lupia, in oceanum Amissis, Visurgis et Albis clarissimi. Unter den Flüssen sind am bedeutendsten: Von denen, die zu anderen Völkern fließen: Donau und Rhone, in den Rhein: Main und Lippe, in den Ozean: Ems, Weser und Elbe
2. »Daten und Fakten« [Facts and figures] (v nemščini). Wasser- und Schifffahrtsdirektion Süd. Junij 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2013. Pridobljeno 7. junija 2009.
3. »Main-Radweg«. Pridobljeno 23. aprila 2013.

Literatura

• Haus der Bayerischen Geschichte (ed.), Main und Meer - Porträt eines Flusses. Exhibition Catalogue to the Bayerische Landesausstellung 2013 (German). WBG. ISBN 978-3-534-00010-4.

Zunanje povezave

• Main River Arhivirano 2013-06-02 na Wayback Machine. Website on the River Main by the Tourist Board of Franconia. (angleško)
• Water levels of Bavarian rivers
• Wasser- und Schifffahrtsdirektion Süd
• Main Cycleway
• Historical map of the Main confluence at Steinenhausen from BayernAtlas