![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Kurukshetra.jpg/640px-Kurukshetra.jpg&w=640&q=50)
Mahabharata
From Wikipedia, the free encyclopedia
Mahābhārata (devanāgarī: महाभारत), /maɦaːbʱaːrət̪ə/) je eden od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, drugi je Ramajana. Mahabharata je osrednje delo hinduizma in s tem izjemno pomembno kulturno izročilo Indijske podceline.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Kurukshetra.jpg/320px-Kurukshetra.jpg)
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Krishna_and_Arjun_on_the_chariot%2C_Mahabharata%2C_18th-19th_century%2C_India.jpg/320px-Krishna_and_Arjun_on_the_chariot%2C_Mahabharata%2C_18th-19th_century%2C_India.jpg)
Poleg epične pripovedi o Bitki pri Kurkšetri in o usodi princev Kaurava in Pandava vsebuje Mahabharata filozofske in verske teme, kot na primer pogovor o štirih "ciljih življenja" - tako imenovanih purušartah (12.161). Med temeljnimi deli in pesnitvami Mahabharate je najti Bhagavad Gito, zgodbo o Damajanti, skrajšano različico Ramajane in Rišjasringa, ki se pogosto štejejo za samostojna dela.
Mahabharata je najdaljši ep sveta, opisujejo ga kot "najdaljšo pesem, kar so jih kdajkoli spesnili".[1][2] V najdaljši inačici jo sestavlja 100,000 šlok ali več kot 200,000 posameznih vrstic (šloka je kuplet, to je, sestavljata jo dve vrstici), in dolgih proznih delov. S svojo dolžino okoli 1.8 milijon besed je Mahabharata okoli štirikrat daljša od Ramajane ali okoli desetkrat daljša od skupne dolžine Iliade in Odiseje.[3][4] W. J. Johnson je primerjal pomen Mahabharate za civilizacijo s pomenom Biblije, grških dram, Korana, del Shakespearea, Homerja.[5]