From Wikipedia, the free encyclopedia
Magnaura (grško starogrško Μαγναύρα, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana))[1] je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat. Stala je jugovzhodno od Augustaiona blizu Hagije Sofije in ob vratih Halke, ki so bila glavni ceremonialni vhod (vestibulum) v cesarsko Veliko palačo. Velik vhod, ki ga opisuje Prokopij iz Cezareje, je bil verjetno iz marmorja in je vodil na notranje dvorišče (peristilos), s katerega je bil vhod v Magnauro. Zgradba je bila triladijska bazilika in se je uporabljala tudi kot prestolna dvorana in sprejemnica.
Leta 849 je cezar Bardas v palači ustanovil visoko šolo (ekpaideutērion) s štirimi katedrami: filozofijo, astronomijo, geometrijo in gramatiko, ki jo poznavalci enačijo z univerzo. Na šoli so predavali štirje slavni profesorji: filozofijo je predaval Leon Matematik (ali Leon Filozof), geometrijo njegov učenec Teodor (v nekaterih virih Sergej), aritmetiko in astronomijo Teodegij, gramatiko pa Kometas.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
