Mackenziejeva reka
From Wikipedia, the free encyclopedia
Mackenziejeva reka[1] (angleško Mackenzie River, francosko Le fleuve Mackenzie) je reka, ki skupaj s Suženjsko reko ter rekama Peace in Finlay tvori največje porečje v Kanadi, medtem ko je na severnoameriški celini od tega porečja večje le porečje Misisipija.[3][4]
Mackenziejeva reka Mackenzie River Le fleuve Mackenzie | |
---|---|
Etimologija | poimenovana po Alexandru Mackenzieju[1] |
Lokacija | |
Država | Kanada |
Naselja | Fort Providence, Fort Simpson, Wrigley, Tulita, Norman Wells, Fort Good Hope, Tsiigehtchic, Inuvik |
Fizične lastnosti | |
Izvir | Veliko suženjsko jezero |
⁃ lokacija | Fort Providence |
⁃ koordinati | 61°12′15″N 117°22′31″W |
⁃ nadm. višina | 156 m |
2. izvir | Britanska Kolumbija |
⁃ lokacija | gora Alma nad jezerom Thutade, izvir porečja rek Finlay in Peace |
⁃ koordinati | 56°44′53″N 127°30′38″W |
⁃ nadm. višina | 1990 m |
Izliv | Arktični ocean |
⁃ lokacija | Beaufortovo morje |
⁃ koordinati | 68°56′23″N 136°10′22″W |
⁃ nadm. višina | 0 m |
Dolžina | 4241 km (skupno)[2] 1738 km (glavna struga)[3] |
Širina | |
⁃ minimum | 500 m |
⁃ povprečje | 1600 m |
⁃ maksimum | od 6000 do 7000 m |
Globina | |
⁃ povprečje | od 8 do 9 m |
⁃ maksimum | od 40 do 45 m |
Mackenziejeva reka teče skozi razsežno in redko poseljeno območje tajge in tundre. Celotno porečje leži znotraj meja Kanade. Glavna struga je v Severozahodnih teritorijih, medtem ko so pritoki tudi na ozemljih zveznega teritorija Jukon ter zveznih provinc Britanska Kolumbija, Alberta in Saskatchewan.
Glavna struga Mackenziejeve reke je dolga 1783 kilometrov.[3] Poteka v smeri severa in severozahoda iz Velikega suženjskega jezera do Beaufortovega morja, ki je del Arktičnega oceana.[4] Ustje je v obliki obsežne delte. Izvir celotnega porečja je jezero Thutade v notranjosti Britanske Kolumbije. Osrednji vodotok porečja do izliva v jezero Athabasca predstavljata reki Finlay in Peace, med jezerom Athabasca in Velikim suženjskim jezerom je glavni vodotok Suženjska reka, nato pa iz Velikega suženjskega jezera izhaja glavna struga Mackenziejeve reke. Skupna dolžina vseh osrednjih vodotokov, od izvira reke Finlay do Mackenziejeve delte, je 4241 kilometrov.[2] S to dolžino je glavni tok celotnega porečja Mackenziejeve reke trinajsti najdaljši na svetu. S skupno površino 1.805.200 km² je porečje Mackenziejeve reke največje porečje, ki se iz Severne Amerike izliva v Arktični ocean.
Staroselci so Mackenziejevo reko v svojih jezikih večinoma poimenovali »Velika reka« (v slavejščini Deh Cho, v zahodni kanadski inuktituščini Kuukpak).[3] Območje v bližini njene glavne struge so poselili več tisoč let pred prihodom Evropejcev, ki so v zgodnjih letih to reko uporabljali kot pomembno vodno pot proti severnemu delu notranjosti Kanade. V evropskih jezikih je bila poimenovana po škotskem raziskovalcu Alexandru Mackenzieju, ki je leta 1789 plul po njej v upanju, da bo našel vodno pot do Tihega oceana.[1][3] Ko je priplul do delte in Arktičnega oceana, naj bi reko opisal kot »Reko razočaranja« (angleško Disappointment River).[5]
Razvoj gospodarstva v bližini glavne struge Mackenziejeve reke se je začel v 19. stoletju in ostaja počasen. Prvotna panoga je bila prodaja kožuhov, vendar je bila ta dejavnost zaradi ostrega podnebja v času zime od začetka mogoča le v omejenem obsegu. V 20. letih 20. stoletja so v južnih predelih porečja odkrili uran, zlato, svinec in cink, kar je prispevalo k ustanovitvi industrije, naselij in manjših mest, kot je Norman Wells. Danes v južnih predelih porečja obstajata tudi kmetijstvo in hidroelektrarne.