München
From Wikipedia, the free encyclopedia
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske. S približno milijonom in pol prebivalcev je tretje največje mesto Nemčije za Berlinom in Hamburgom[2], drugo največje mesto na bavarskem narečnem območju (za avstrijskim Dunajem) oziroma četrto na nemškem govornem ozemlju ter dvanajsto največje mesto v Evropski uniji. Ožje metropolitansko območje Münchna ima skoraj 3 milijone, širše pa kar 6 milijonov prebivalcev (2015 [3]). Stoji ob bregovih reke Isar (pritok Donave), severno od bavarskih Alp, je sedež bavarske upravne regije Zgornja Bavarska in je najbolj gosto poseljena občina v Nemčiji (4500 ljudi na km²).
München | |||
---|---|---|---|
Marienplatz z novo mestno hišo | |||
| |||
Koordinati: 48°08′00″N 11°34′00″E | |||
država | Nemčija | ||
Zvezna dežela | Bavarska | ||
Upravna regija | Zgornja Bavarska | ||
Mestno okrožje | 25 okrožij | ||
status mesta | 1175 | ||
Površina | |||
• Mesto | 310,43 km2 | ||
Nadm. višina | 520 m | ||
Prebivalstvo (31. december 2020)[1] | |||
• Mesto | 1.488.202 | ||
• Gostota | 4.800 preb./km2 | ||
• Metropolitansko obm. | 6.000.000 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Omrežna skupina | 089 | ||
Spletna stran | [www.muenchen.de www.muenchen.de] |
Mesto je eno glavnih središč umetnosti, tehnologije, financ, založništva, kulture, inovacij, izobraževanja, gospodarstva in turizma v Nemčiji in Evropi ter uživa zelo visok standard in kakovost bivanja, prvega v Nemčiji in tretjega na svetu. V Mercerjevi raziskavi za leto 2018[4] in po merilih Monoclejeve raziskave o kakovosti življenja 2018 je bil ocenjen kot najbolj živahno mesto na svetu[5]. Upoštevajoč Globalizacijski in svetovni raziskovalni inštitut, München velja za alfa-world city od leta 2015.[6]
Ime mesta izhaja iz starega /srednjevisokonemškega izraza Munichen, kar pomeni 'menihi'. Izhaja od menihov benediktinskega reda, ki so vodili samostan na kraju, ki je kasneje postal staro mesto München; menih je upodobljen na mestnem grbu. München se prvič omenja leta 1158. Katoliški München se je močno upiral reformaciji in je bil politična točka razhajanj med nastajajočo tridesetletno vojno, vendar je ostal fizično nedotaknjen kljub okupaciji protestantskih Švedov[7]. Kot prestolnica Bavarskega kraljestva, ustanovljenega leta 1806, je postal glavni evropski center umetnosti, arhitekture, kulture in znanosti. Leta 1821 je bil sedež nadškofije iz Freisinga prenesen v München. Nadškofija München in Freising je tako postala najpomembnejša nemška rimskokatoliška nadškofija in metropolija (münchenski nadškof je tradicionalno tudi kardinal). Leta 1826 je bila vanj preseljena še univerza iz Landshuta.
Leta 1918, v času nemške revolucije, je bila vladajoča družina Wittelsbachov, ki je Bavarsko upravljala od leta 1180, prisiljena abdicirati, razglašena je bila kratkotrajna socialistična (delavska) "Republika svetov".
V 1920-ih je München postal gojišče številnih političnih skupin, med njimi tudi NSDAP. Prvi poskus nacističnega gibanja za prevzem oblasti leta 1923, t. i. Pivniški puč v Münchnu je bavarska policija preprečila z orožjem. Po prihodu nacistov na oblast je bil München razglašen za 'prestolnico gibanja'. Med drugo svetovno vojno je bil München močno bombardiran. Več kot polovica celotnega mesta in do 90 % zgodovinskega središča je bilo uničenega. Po koncu povojne ameriške okupacije 1949 je bil v letih Wirtschaftswunder ali 'gospodarskega čudeža' velik porast prebivalstva in gospodarske moči. Za razliko od mnogih drugih nemških mest, ki so bila močno bombardirana, je München obnovil večino svojega tradicionalnega mestnega okolja in gostil poletne olimpijske igre 1972. 1980-ta leta so prinesla močno gospodarsko rast, visokotehnološke industrije in znanstvene ustanove ter rast prebivalstva. Mesto je sedež velikih korporacij, kot so BMW, Siemens, MAN, Linde pcl, Allianz in MunichRE.
V Münchnu ima sedež več univerz (Univerza Ludwiga Maximiliana, Tehniška univerza, Univerza/visoka šola za aplikativne vede, Umetniška univerza, za film in televizijo: Hochschule für Fernsehen und Film München), znanstvenih ustanov (Bavarska akademija znanosti, Bavarska državna knjižnica), muzejev, galerij (med njimi izstopajo tri pinakoteke, predvsem Stara Pinakoteka) in gledališč (Narodno gledališče München, Bavarska državna opera (Bayerische Staatsoper).
Številne arhitekturne znamenitosti, športne prireditve, razstave in vsakoletni Oktoberfest privabljajo številne turiste.[8] München je eno najbolj uspešnih in najhitreje rastočih mest v Nemčiji. Je najbolje uvrščen cilj za selitev in izseljence. Gosti več kot 530.000 ljudi tujega porekla, kar predstavlja 37,7% prebivalstva.[9]