From Wikipedia, the free encyclopedia
Luganska ljudska republika (rusko Луга́нская Наро́дная Респу́блика, Luganskaja Narodnaja Respublika) je mednarodno nepriznana republika v Ruski federaciji, ki se nahaja na okupiranem ozemlju Luganske oblasti v Ukrajini. Sprva je šlo za mednarodno nepriznano, vendar de facto neodvisno republiko, ki so jo priznale Rusija, Severna Koreja[13] in Sirija[14][15] (in Abhazija ter Južna Osetija[16]), ostale članice OZN pa so jo štele za del Ukrajine.
Luganska ljudska republika Луганская Народная Республика Luganskaja Narodnaja Respublika | |
|---|---|
 Zastava
 Grb
| |
| Geslo: Lugansk, moč in svoboda (Луганск, сила и свобода) | |
| Himna: Himna Luganske ljudske republike (Гимн Луганской Народной Республики)[1] | |
.svg) Luganska oblast (rdeče) v Rusiji na priključenih ozemljih (rumeno) | |
| Glavno mesto | Lugansk |
| Uradni jeziki | ruščina |
| Vlada | predsedniška republika |
| Leonid Ivanovič Pasečnik (od 2017)[2] | |
| Sergej Ivanovič Kozlov[3] | |
• predsednik Ljudskega sveta | Denis Nikolajevič Mirošničenko |
| Razglasitev neodvisnosti od Ukrajine | |
• razglasitev | 27. april 2014[4] |
• referendum za samostojnost | 11. maj 2014[5] |
• Minski sporazum | 5. september 2014[6] |
• Drugi minski sporazum | 12. februar 2015[7] |
• priznanje Rusije | 21. februar 2022[8] |
• priključitev Rusiji | 5. oktober 2022[9] |
| Površina | |
• skupaj | 8377 km2 |
• voda (%) | zanemarljivo |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2022 | 1.400.000[10][11] |
| Valuta | ruski rubelj (RUB) |
| Časovni pas | UTC +3 |
Ukrajina republiko obravnava kot teroristično organizacijo, ozemlje pod njenim nadzorom pa kot »začasno okupirano ozemlje«.[17][18][19]
Republika je skupaj z Donecko ljudsko republiko nastala po revoluciji dostojanstva in sledečem proruskem uporu, ki ga je podpirala Rusija, po katerem se je začela vojna v Donbasu.[20] Tako Luganska kot Donecka ljudska republika sta bili pogosto označeni za marionetno državo Rusije.[21][22][23] Rusija je trdila, da separatističnima republikama pošilja humanitarno pomoč,[24] vendar je v resnici pod to pretvezo po uspešni ukrajinski protiofenzivi poleti 2014 tja poslala svojo vojsko.[25][26][27]
Po zaostritvi napetosti med Rusijo in Ukrajino je vlada ruskega predsednika Vladimirja Putina 21. februarja 2022 priznala državo kot neodvisno in suvereno ter tri dni kasneje začela invazija na Ukrajino.[28][29] Konec septembra 2022 je v republiki potekal referendum o priključitvi Rusiji, na katerem je po uradnih izidih 98,42 % volivcev glasovalo za priključitev,[30] večina držav pa ga je označila za nezakonitega.[31] 2. oktobra je priključitev priznalo Ustavno sodišče Ruske federacije[32] in postopek priključitve se je zaključil 5. oktobra.[9] 4. oktobra je priključitev priznala Severna Koreja.[33] Organizacija združenih narodov je v resoluciji pozvala proti priznanju »poskusa ilegalne aneksacije« ter zahtevala takojšen brezpogojni umik Rusije.[34]
Po odstavitvi ukrajinskega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča leta 2014 so se marca v Lugansku začeli protesti, v katerih je okrog 1000 protestnikov zasedlo prostore SBU,[35] okrog 2000–2500 protestnikov pa prostore mestne uprave[36] in prostore državnega tožilstva.[37] Po pogajanjih z aktivisti je vodja lokalne izpostave ministrstva za notranje zadeve napisal odstopno izjavo.[38] 30. marca je na velikih protestih množica vzklikala »Ukrajina je Rusija!« in »Evropa je Sodoma in Gomora!« in »Ruščina – državni jezik!«.[39][40] 27. aprila je bila razglašena Luganska ljudska republika.[4] Valerij Dmitrijevič Bolotov je bil s strani protestnikov 21. aprila izvoljen za guvernerja Luganske ljudske republike.[41]
11. maja 2014 je potekal referendum o razglasitvi neodvisnosti Luganske ljudske republike, ki ga je po besedah organizatorjev podprlo 96,2 % volivcev.[42] Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali podpirate razglasitev državne neodvisnosti Luganske ljudske republike? Da ali ne«. Volilna udeležba je bila po besedah organizatorjev 81 %. Referenduma ni spremljal noben mednarodni opazovalec.[43] Naslednji dan, 12. maja, je bila na osnovi rezultatov referenduma razglašena neodvisnost Luganske ljudske republike od Ukrajine.[5]
![[icon]](#/media/Slika:Wiki_letter_w_cropped.svg){kind=small} | Ta članek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. Pri tem si pomagajte z informacijami na njegovi pogovorni strani. (mesec ni naveden ) |
V napadu na mesto Kadijivka 10. junija 2022 je ukrajinska vojska poročala o ubitih 22 najemenikih skupine Wagner po zadetku poveljniškega centra v lokalnem stadionu ter delila posnetke.[44][45][46] Okupacijske oblasti so potrdile zadetek stadiona in število mrtvih, ter trdile, da so bile zadete tudi druge civilne zgradbe [47].
V maju 2014 so Združeni narodi opozirili na »alarmantno poslabšanje« človekovih pravic v ozemlju pod nadzorom separatistov.[48] Poročali so o odsotnosti zakonov, ciljnih umorih, mučenju in ugrabitvah, ki so jih izvajali proruski separatisti. Prav tako so poročali o primerih groženj, napadov in ugrabitev novinarjev ter mednarodnih opazovalcev in napade na podpornike enotne Ukrajine.[49]
Novembra 2014 so Združeni narodi poročali, da je ozemlje pod nadzorom samooklicane LLR v stanju »popolnega razpada reda in zakona«. Poročali so tudi o hudih kršitvah človekovih pravic s strani separatistov; usmrtitve, spolno nasilje, uničenje ter zasegi premoženja ter kršitev pravic ukrajinsko govorečih otrok, ker je bila ta odstranjena iz šol. Združeni narodi so prav tako poročali o številnih kršitvah človekovih pravic s strani ukrajinske vojske in prostovoljnih milic, kot so nezakonito pridržanje, mučenje in slabo ravnanje, pri čemer so opozorili na uradno zanikanje.[50]
Decembra 2015 je misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi poročala o vzporednih »pravnih sistemih« v LLR.[51]
Junija 2020 sta DLR in LLR kot edini državni jezik razglasila ruščino ter dokončno odstranila ukrajinščino iz šolskih programov. V praksi v šolah ta ni več bila prisotna že dlje časa.[52]
| Mesto/okrožje | Prebivalci |
|---|---|
| Lugansk[53] | 439.490 |
| Alčevsk | 108.294 |
| Antracit | 75.983 |
| Brjanka | 52.353 |
| Kirovsk | 32.930 |
| Krasnodon | 101.344 |
| Krasni Luč | 121.040 |
| Pervomajsk | 37.917 |
| Rovenki | 82.128 |
| Sverdlovsk | 96.763 |
| Stahanov | 90.244 |
| Antracitsko okrožje | 30.535 |
| Krasnodonsko okrožje | 28.926 |
| Lutuginsko okrožje | 66.085 |
| Perevalsko okrožje | 68.929 |
| Popasnjansko okrožje | 5.999 |
| Sverdlovsko okrožje | 11.328 |
| Slavjanoserbsko okrožje | 53.444 |
| Stanično-Lugansko okrožje | 2.817 |
| Skupno | 1.506.549 |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
