Liguri
From Wikipedia, the free encyclopedia
Liguri (latinsko Ligvres, grško starogrško Λίγυες, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.[1]
V predrimskih časih so Liguri zasedali najmanj ozemlje sedanje italijanske pokrajine Ligurije, Piemont južno od reke Pad, severozahodno Toskano in francosko pokrajino Provansa-Alpe-Azurna obala. Na splošno velja, da so okoli leta 2000 pr. n. št. zasedali še mnogo večje ozemlje, vključno z večino severozahodne Italije, celo severozahodno Toskano severno od reke Arno, južno Francijo in dele sedanje Katalonije na severovzhodu Iberskega polotoka.[2][3][4]
O starem ligurskem jeziku se ve zelo malo, ker ni nobenih dokumentov ali napisov, pisanih v tem jeziku. Neznana je tudi pradomovina Ligurov. Zgodovinarji domnevajo, da so govorili predindoevropski[5] ali indoevropski jezik iz keltske jezikovne družine.[6] Domneva delno temelji na krajevnih in lastnih imenih, skupnih v tej regiji.
Liguri so bili v antiki znani kot Kelto-Liguri (grško Κελτολίγυες, Keltolígues), verjetno zaradi močnega keltskega vpliva na njihov jezik in kulturo.[7] Na splošno velja, da se je stara ligurščina razvila v indoevropski jezik z močnim keltskim vplivom in bila hkrati podobna italskim jezikom. Ohranjenih je samo nekaj lastnih imen in pripona -asca ali -asco (vas).