From Wikipedia, the free encyclopedia
Liberalna demokracija Slovenije (kratica LDS) je slovenska politična stranka, ki se pozicionira v sredinski spekter slovenskega političnega prostora.
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Liberalna demokracija Slovenije | |
---|---|
Predsednik | Anton Anderlič |
Ustanovljena | 1994 |
Sedež | Ljubljana |
Podmladek | Mlada liberalna demokracija |
Ideologija | Liberalizem][1][2][3] Socialni liberalizem[4] |
Evropska pripadnost | ALDE (prej) |
Mednarodna pripadnost | Liberalna internacionala |
Evropska parlamentarna skupina | ALDE (2004–2014) |
Barva | Svetlo modra |
Državni zbor | 0 / 90 |
Evropski parlament | 0 / 8 |
Župani | 1 / 212 |
Občinski svetniki | 4 / 2.750 |
Spletno mesto | |
http://www.lds.si |
Korenine Liberalne demokracije Slovenije segajo v čas pred spremembo režima v Sloveniji. Prva predhodnica današnje LDS je bila Zveza komunistične mladine Slovenije, od leta 1945 del SKOJ. Leta 1974 so organizacijo preimenovali v Zvezo socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Člani, z izjemo funkcionarjev organizacije, so bili lahko stari največ 28 let. Voditelji organizacije so morali biti tudi člani Zveze komunistov Jugoslavije.
Zveza je bila med prvimi znanilci političnih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji, ko je v Krškem leta 1986 pripravila kongres, ki je v tistem času krepko razburkal politično sceno takratne Jugoslavije. Organizacija je zapisala vrsto stališč, ki so pomenila pomembno odstopanje od uradne ideologije: zavzemanje za legalizacijo civilno-družbenih gibanj (mirovniki, ekologi, homoseksualci in drugi), odpravo verbalnega delikta, pravico do stavke, civilno služenje vojaškega roka, sprostitev podjetniške iniciative ... ZSMS je v nasprotju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami podpirala delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. Njegove zahteve je prenašala v skupščino. Ker so oblasti prepovedale zborovanje 8. maja 1989 je ZSMS sklicala javno sejo predsedstva republiške konference ZSMS.
Zadnji predsednik (pravzaprav predsednik republiške konference) ZSMS leta 1989 pred preoblikovanjem v politično stranko je bil Jožef Školč. Organizacija se je preimenovala v ZSMS-Liberalna stranka in na 14. kongresu stranke, 10. novembra 1990, v LDS (Liberalno demokratsko stranko).
Današnja Liberalna demokracija Slovenije je bila ustanovljena 12. marca 1994 z združitvijo Liberalne demokratske stranke (LDS), Demokratske stranke Slovenije (DSS), Socialistične stranke Slovenije (SSS) in Zelenih - Ekološko socialne stranke (ZESS).
Na državnozborskih volitvah leta 1992 je stranka prejela 35 % glasov, na državnozborskih volitvah leta 1996 27 %, na državnozborskih volitvah leta 2000 36 % in na državnozborskih volitvah leta 2004 22,3 %. Stranka je leta 2004 pod vodstvom Antona Ropa izgubila volitve, zato ga je 15. oktobra 2005 na položaju zamenjal Jelko Kacin. Pod vodstvom Kacina je stranka doživela novo krizo, saj jo zapustilo veliko število pomembnejših članov, prav tako pa je po javnomnenjskih anketah nazadovala na tretje mesto po podpori strankam. Zaradi tega je moral odstopiti tudi Jelko Kacin, 30. junija 2007 ga je nadomestila politično neznana pravnica Katarina Kresal. Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je stranka dosegla 5 % podporo in je bila najmanjša izmed parlamentarnih strank.
Na predčasnih volitvah v državni zbor 4. decembra 2011 stranka prvič v zgodovini ni prestopila parlamentarnega praga. Katarina Kresal je odstopila, marca 2012 jo je nadomestil Iztok Podbregar, ki pa je že po treh mesecih odstopil iz osebnih razlogov.[5] 16. maja 2013 je bil na kongresu v Ljubljani za predsednika izvoljen nekdanji poslanec Anton Anderlič.[6]
Po izpadu iz Državnega zbora je stranka pristala na politični margini, znašla pa se je tudi v finančnih težavah saj z močno zmanjšanim proračunskim financiranjem ni uspela pokrivati vseh obveznosti, tako da so upniki celo začeli rubiti premoženje.[7] Na volitvah v Evropski parlament leta 2014 stranka sploh ni sestavila liste, njen dotedanji evropski poslanec Jelko Kacin pa je kandidiral s samostojno listo.[8]
Na predsedniških volitvah 2022 je stranka podprla Iva Vajgla.[9]
Na lokalnih volitvah 2022 je stranka predlagala 2 kandidata za župana, v občini Markovci je Milan Gabrovec premagal protikandidata in s tem osvojil županski mandat. Stranka je v isti občini dobila tudi 4 mandate v občinski svet.[10]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.