From Wikipedia, the free encyclopedia
Letalsko krilo je kot najpomembnejši in največkrat najtežji del letala, glavna aerodinamična površina, kjer se tvori sila vzgona. Od njegove oblike in aerodinamičnih značilnosti so odvisne tudi značilnosti in zmožnosti celotnega letala.
Ker je letalo težje od zraka, za letenje potrebuje silo, ki je nasprotna sili zemeljske težnosti. Ta sila je vzgon, ki se med premikanjem skozi zrak ustvarja na nosilnih površinah letala (običajno krilih). Sila vzgona je pravokotna na tetivo profila krila. Pri gibanju letala skozi zrak zaradi trenja prihaja do upora, katerega smer je nasprotna od smeri gibanja letala. S primerno obliko profila krila, ki spominja na kapljičasto, dosežemo, da je upor zelo majhen in je tako večina aerodinamične sile vzgon, kar zagotavlja, da letalo lahko leti s čim manj izgubami.
.jpg)
Vzgon nastane, ker je hitrost zračnega toka na zgornji polovici krila precej večja od hitrosti zračnega toka na spodnji polovici krila. Tako nad krilom po Bernoulijevi enačbi (z1 ≈ z2) nastane podtlak, pod krilom pa nadtlak, kar ustvarja silo vzgona.
V nekateri literaturi je pogosta tudi razlaga, ki predpostavlja, da je čas prehoda zračnih molekul na zgornji in spodnji strani krila enak, pri čemer se morajo zaradi ukrivljenosti profila krila in posledično daljše poti na zgornji polovici molekule nad krilom gibati hitreje. Ta teorija je bila v praksi dokazana kot napačna.[1] Zato je napačna tudi predpostavka, da je za nastanek vzgona nujen profil krila z bolj ukrivljeno zgornjo polovico profila, saj obstajajo tudi profili, ki ne sledijo tej predpostavki (simetrični in superkritični profil). [2]
Primerna količina vzgona, ki letalu zagotavlja vzlet, se pri vsakem letalu ustvari pri različni hitrosti, glede na tip pogona, težo, obliko krila in druge dejavnike.[3]
Profil krila izbiramo glede na namen letala. Vzgon debelega in bolj ukrivljenega profila je večji od vzgona tankega, vendar je upor debelejšega krila pri enaki hitrosti večji. Posledično ima torej transportno letalo debelejše krilo od npr. reaktivnega lovca, vendar je hkrati počasnejše pri enaki pogonski moči na enoto teže.
Vsa opisana načela veljajo tudi za propeler (bolj točno: letalski vijak), ki je ena od oblik pogona letala. Z vrtenjem propeler ustrezne oblike ustvarja vzgon, ki pa namesto navzgor v tem primeru letalo vleče naprej.[3]
Letala s fiksnimi krili (aeroplani) uporabljajo veliko različnih izvedb kril. Vse omenjene konfiguracije so letno testirali, razen nekaterih izjem. V nekaterih primerih je težko povsem točno definirati, ker spada krilo v več kategorij.
 Nizkokrilnik |
 Srednjekrilnik |
 Ramenokrilnik |
 Visokokrilnik |
 Parasol krilo |
 Dvokrilnik |
 Dvokrilnik z različnim razponom |
 Seskviplan |
 Obratni seskviplan |
 Trokrilnk |
 Štirikrilnik |
 Multikrilnik |
Zamaknjeno (staggered) krilo je konfiguracija pri večrilnikih, pri kateri je zgornje krilo zamaknjeno naprej ali nazaj od spodnjega. Primer letala z nazaj zamaknjenim zgornjim krilom je Beechcraft Staggerwing.
 Enakomerno nameščeni krili (Unstaggered) |
 Naprej zamaknjeno zgornje krilo (Forwards stagger) |
 Nazaj zamaknjeno zgornje krilo (Backwards stagger) |
Tandem krilo ima dve krili, eno nameščeno za drugim.
Krilo mora biti trdno in togo pritrjeno na trup. Nekateri načini precej povečajo težo, zato se uporabljajo druge rešitve, kot npr. podporne palice in žice. Te so učinkovite, vendar pa povečajo zračni upor.
Tipi:
 Kantilever |
  Podporne palice (strut) |
 Podporne žice in palice |
Dvokrilnik z enim podpornim delom |
 Dvokrilnik z dvema podpornima deloma |
 Obročasto plosko krilo |
 Romboidno krilo |
Krila se lahko definira tudi kot:
 Togo delta krilo |
 Fleksibilno rogallo krilo |
Vitkost je razmerje med razponom krila in njegovo srednjo tetivo. Tetiva je razdalja med sprednjim in zadnjim koncem krila. Tetiva krila se zaradi tlorisa profila, ki po razponu navadno ni enakomeren, sicer od korena krila (kjer je pritrjeno na letalo) do konca spreminja, zato se za računanje vitkosti uporablja t. i. srednja tetiva, ki je enaka tetivi krila s pravokotnim tlorisom enake površine obravnavanemu krilu. Vitkost krila je obratno sorazmerna induciranemu uporu krila, ki je posledica nastanka vzgonske sile.
 Nizka vitkost |
 Srednja vitkost |
 Visoka vitkost |
Obstajaja tudi gibljiva krila, pri katerih se med letom spreminja naklon kril in s tem tudi vitkost.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
